Jedro

Prepoved žalitve sodišča pritožnici ne preprečuje, da bi v pravnem sredstvu zoper sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljala razloge, ki po njenem mnenju kažejo na nezakonitost odločbe ali postopka. 109. člen ZPP pa določa meje načina podajanja kritike. Izreči jo je treba na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo oz. avtoriteta sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v novem spisu, dodeljenem drugi sodnici po 3. odstavku 109. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) z 200 EUR denarno kaznovalo pritožnico, ki je v pritožbi zapisala: „… _Namesto sodnice A. A., zoper katero je podpisana vložila kazensko ovadbo zaradi krivičnega sojenja, zlorabe položaja, zlorabe izvršbe in drugo, se zdaj pojavi neka strokovna sodelavka in želi z zavrženjem ugovora po izteku roka preprečiti podpisani, da uporabi pravna sredstva zoper kriminalen poskus prodaje nepremičnine podpisane za 2x večji znesek, kot ga dejansko dolguje. V ugovoru je bilo jasno izpostavljeno, da je sodišče nezakonito povečalo dolg … V sklepu o cenitvi je sodnica A. A. goljufivo podvojila zneske terjatev. Še huje. Namesto, da bi predsednica sodišča končno izločila sodnico A. A. zaradi njenega poskusa oškodovati dolžnico za veliko vsoto več kot 10.000 eur v korist upnikov … predsednica ... skuša skriti ropanje sodnice z neko strokovno sodelavko, ki je izdala invalidni sklep. Ni namreč usposobljena pravilno rešiti zadeve …“_ _2._ Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje dolžnica, ki predlaga razveljavitev sklepa. V pritožbi navaja: _„Nobena od navedb, ki se nanašajo na sodnico A. A., predsednico sodišča ali strokovno sodelavko ni žalitev, ampak so obrazložena dejstva. Če se imenovane čutijo užaljene, je to njihov osebni pogled na dejstva. Sodnica v izvršilnem postopku dejansko izvaja rop pritožničinega nepremičnega premoženja z nasilno deložacijo v planu, kar ustreza definiciji 206. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker se uporablja silo._ _Znano je dejstvo, da je imenovana sodnica storila vrsto kaznivih dejanj tudi zoper pravosodje, zaradi česar je kazensko ovadena. Poleg tega je z zlorabo položaja poskušala z zlorabo CSD-ja pritožnici odvzeti poslovno sposobnost zaradi pritožničinih pritožb zaradi sodničinega realno in dejansko kriminalnega delovanja._ _Pritožnica je to izpostavljala v pritožbah. Ker je predsednica sodišča pokrivala podrejeno sodnico, je bila pritožnica prisiljena vložiti kazensko ovadbo zoper sodnico A. A. zaradi zavarovanja svojega premoženja pred plembo._ _Zoper imenovano sodnico še ni pravnomočno končan predlog za izločitev sodnice A. A. Pritožnica opozarja, da je vložila kazensko ovadbo zoper A. A. tudi zaradi kaznivih dejanj zoper pravosodje in da je kvečjemu sodnica tista, ki je uničevala ugled sodišča s sklepi, ki jih je podpisala._ _Izpostaviti je treba, da o pregonu kaznivih dejanj odloča tožilstvo in kazensko sodišče in ne kdorkoli na okrajnem sodišču, predsednica, sodnica, strokovna sodelavka. Pri tem pritožnica ne bo tolerirala nikakršnih podtikanj in glob ter žalitev s strani imenovanih ter sodnice, ki je podpisala izpodbijani sklep, ker je dovolj in preveč že naredila za pravno državo kot javna osebnost, predsednica HMS, Helsinškega monitorja Slovenije za človekove pravice od 1994 živi ščit pravne države s svojim uporom proti kršitvam človekovih pravic in s pomočjo žrtvam kršitev na mednarodnem nivoju._ _Sklep o globi pritožnica zavrača v celoti, ker je očitno, da je njegov namen očrniti pritožnico pri številnih kaznivih dejanih sodnice A. A., ki je ovadena na tožilstvu še z dopolnitvijo ovadbe zaradi njenega tajnega poskusa za uvedbo totalitarnega postopka za odvzem poslovne sposobnosti pritožnici kot javni osebnosti na primitiven način._ _Tako je napadeni sklep o globi preuranjen, zaradi predhodnih vprašanj predloga za izločitev sodnice pri predsednici Okrajnega sodišča B. B. ter zaradi predsedničine neaktivnosti pri odpravi anomalij tega izvršilnega postopka, za katere je odgovorna sodnica A. A. Zato je bila pritožnica prisiljena podati predlog za izločitev sodnice A. A. predsedniku Višjega sodišča v Ljubljani, ki tudi še ni rešen._ _Vse, kar je pritožnica navedla je resnično, dokazano z zadevami iz spisa in argumentirano. Dejstvo je, da je pritožnica bila žaljena od ovadene sodnice in je bila prisiljena razširiti ovadbo zoper A. A._ _Ker predsednica sodišča ni prevzela odgovornosti preprečevanja kaznivih dejanj pri ovadeni sodnici, je bila ta ovadena. Poleg tega pa je pritožnica podala predlog za izločitev sodnice A. A. predsedniku Višjega sodišča, ki ni rešena._ _Sama ovadena sodnica A. A. je podala predlog za kaznovanje z globo zaradi navedbe o nestrokovnosti strokovne sodelavke, ki je procesno opazna s pritožbo._ _Ne bo šlo, da bi se pritožnico na hitro oglobilo, ne da bi le kakšen nadzorni mehanizem sodišča pogledal v spis sodnice A. A., kjer obstajajo vsi dokazi za njeno zlorabo položaja, zlorabo izvršilnega postopka._ _Če preidemo na sam začetek izvršbe, ki jo predlaga A. A., je iz spisa jasno, da jo predlaga za znesek 6000 eur namesto 2000 po sklepu istega sodišča, kar za sodnico ni bilo pomembno in je na ta način sama rušila pravnomočni sklep za 4000 eur oškodovanja pritožnice in nepoštene obogatitve upnice A. A. Že samo iz tega je razvidno, da je sodnica A. A. delovala ne samo pristrano, ampak je v svoji službi omogočala kriminalno bogatitev A. A. in povečevanja, pumpanja dolga._ _Navedene niso pristojne odločati o zadevi, o neutemeljenosti očitkov, ker bo o tem odločal drug organ. Ne drži, da podpisana ne spoštuje sodišča, ampak se bori proti anomalijam le-tega in opuščanju nadzora, zaradi česar so slovenska sodišča danes na slabem glasu, kar je notorno dejstvo.“_

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 1. odstavkom 109. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče tistemu, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku, izreče denarno kazen po 3. in 4. odstavku 11. člena ZPP.

5. Srž pritožbe je stališče, da vse, kar je pritožnica zapisala v sporni vlogi, drži, zato vloga ni žaljiva. Pritožbeno sodišče mora torej odgovoriti na vprašanje, ali je bilo izražanje pritožnice žaljivo, torej takšno, da je varstvo avtoritete in nepristranskosti sodišča terjalo izrek denarne sankcije.

6. Najprej mora sodišče pritožnici pojasniti, da ji prepoved žalitve sodišča ne preprečuje, da bi v pravnem sredstvu zoper sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljala razloge, ki po njenem mnenju kažejo na nezakonitost odločbe ali postopka. 109. člen ZPP pa določa meje načina podajanja kritike – izreči jo je treba na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo oz. avtoriteta sodišča.1 V 1. odstavku obrazložitve povzete izjave pritožnice ne ostanejo v tem okviru – to velja za zapis o goljufivem2 povečanju terjatve, sodničinem poskusu oškodovanja pritožnice, kriminalnem poskusu prodaje nepremičnine, in zapis, da strokovna sodelavka ni usposobljena pravilno rešiti zadeve ter da želi z zavrženjem ugovora po izteku roka preprečiti podpisani, da uporabi pravna sredstva zoper kriminalen poskus prodaje nepremičnine.

7. Poseg v svobodo izražanja stranke v postopku (kar denarno kaznovanje nedvomno je) je dopusten, kadar je konkretno ravnanje takšno, da je varstvo avtoritete in nepristranskosti sodišča terjalo izrek denarne sankcije.3 Vrhovno sodišče se pri presoji, ali konkretno ravnanje v resnici ogroža avtoriteto sodstva, vpraša, ali bi množično dopuščanje tovrstnega izražanja pred sodišči ogrozilo ugled in avtoriteto sodstva do te mere, da bi bila realno ogrožena vladavina prava in s tem načelo pravne države.4 Vsebina pritožničine izjave je takšna. Bistvo njene kritike sodne odločbe namreč ni v razpravi o stvari, gre za razpravo o predstavnicah sodišča z očitki storitve kaznivega dejanja in neusposobljenosti. Takšna razprava za varstvo pritožničinih pravic v sodnem postopku ni niti potrebna niti koristna. Od nje ostane le še žaljivost, zato v pravno sredstvo ne sodi.

8. Kolikor skuša pritožnica svoje izražanje opravičiti s kontekstom, v katerem so bile podane izjave (_vse, kar je pritožnica navedla, je resnično …_), pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je treba tudi kritiko, ki bi bila po vsebini lahko bistvena za odločitev v konkretni zadevi5, podati na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča ali sodstva ali ki ne pomeni osebnega napada na sodnika.6 Pritožbeni postopki v zadevah, v katerih so bile podane obravnavane žaljive navedbe7, pa niti utemeljenosti kritike ravnanja sodišča v izvršilnem postopku niso potrdili.

9. Pritožba torej ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, ki jih višje sodišče upošteva po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Prim. sklep VSRS Cp 13/2017 in številni drugi. 2 Goljufija je namreč kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti (1. odstavek 277. člena KZ). 3 Prim. sklep VSRS Cp 2/2017. 4 Odločba, navedena v prejšnji opombi, 12. točka obrazložitve. 5 Ali celo utemeljena. 6 Prim. sklepi VSRS Cp 4/2014, Cp 9/2015 in Cpg 10/2016. 7 Nazadnje sklep VSL II Ip 804/2022 s 24. 8. 2022.