Jedro

Ker korekcija izhodiščne vrednosti zemljišč dosedaj še ni bila opravljena, izhodiščne vrednosti iz 4. točke Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije ni dopustno uporabiti.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1353/2009-23 z dne 3. 11. 2009 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper odločbo tožene stranke z dne 9. 7. 2009, s katero je bilo odločeno, da je zavezanka Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana, dolžna za tisti del parc. št. ..., zelenica izmere ... m2 in stavbišče s posl. stavbo izmere .. m2, k. o. ... v površini ... m2, ki je ni možno vrniti v naravi, izročiti skrbniku za posebni primer za upravičenca pok. ..., ki je umrl 10. 9. 1995, obveznice navedene družbe v višini 37.490,04 DEM v roku treh mesecev po pravnomočnosti te odločbe (1. točka izreka); da je skrbnik za posebni primer, postavljen upravičencu ..., njegov sin ... (2. točka izreka) ter da stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni in njihovo vračilo ni bilo zahtevano (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je upravni organ glede na nesporno ugotovljeno stanje podržavljene nepremičnini pri ugotovitvi njene vrednosti pravilno uporabil določbe podzakonskih aktov, na katere je vezan. Za revidenta sporne določbe Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju: Navodilo) in Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju: Odlok) niso v neskladju z Zakonom o denacionalizaciji – ZDen, slednji pa v določbah 44. in 85. člena ni v neskladju z Ustavo RS. Skladnost te ureditve z Ustavo RS je presojalo Ustavno sodišče v številnih odločbah, in ugotovilo, da v delu, ki se nanaša na vrednotenje podržavljenega premoženja ob podržavljenju in ob vračanju ZDen oziroma na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi niso v neskladju z Ustavo oziroma zakonom.

3. Revident dovoljenost revizije uveljavlja iz vseh razlogov drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo vlaga zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Prilaga sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 974/2008 in z njim utemeljuje svoje stališče o nezakonitosti izhodiščne vrednosti zemljišča iz 4. člena v povezavi z drugim odstavkom 5. člena Odloka. Predlaga, da se reviziji ugodi, izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

4. Tožena stranka in stranka z interesom ... v odgovoru na revizijo predlagata zavrnitev revizije kot neutemeljene.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Za revidenta je sporna razlika med odškodnino, priznano z izpodbijanim upravnim aktom (37.490,04 DEM), in vrednostjo obravnavanega zemljišča, glede na ceno zazidanega stavbnega zemljišča v Ljubljani, kakršna izhaja iz kvartalnega poročila Geodetske uprave Republike Slovenije za drugo četrtletje 2009 (746.448,65 EUR), ki presega 20.000,00 EUR.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je za revidenta sporna višina odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, d. d., za podržavljeno nepremičnino, glede katere je bilo ugotovljeno, da njeno vračilo upravičencu v naravi ni možno.

9. ZDen v prvem odstavku 44. člena določa temeljno načelo za določanje odškodnin, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju sedanje vrednosti. V tretjem odstavku 44. člena pa napotuje na podzakonske akte, ki pa seveda ne morejo posegati v bistvo osnovnega kriterija – upoštevanja sedanje vrednosti. Tako je bil na podlagi tretjega odstavka 44. člena izdan Odlok in na podlagi 85. člena ZDen Navodilo. Izhodiščna vrednost zemljišč je določena v 4. členu Odloka v znesku 3,94 DEM/m2, v 5. členu pa je določeno prilagajanje izhodiščne vrednosti. Pristojnemu ministrstvu je namreč naloženo, da tekoče spremlja tržne cene kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji in če ugotovi, da je razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po tem odloku, višja od 10 %, določi novo izhodiščno vrednost zemljišča, tako da za ugotovljen odstotek razlike spremeni izhodiščno vrednost. 10. Ne da bi se opredeljevalo do zatrjevanega porasta cen, kot ga navaja revizija, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena. Če so tržne cene res porasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, potem izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabiti, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen. V takem primeru bo moralo sodišče prve stopnje sedanjo vrednost ugotavljati na drugačen način. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo in odgovoru na revizijo na ugovor glede porasta cen oziroma neusklajenosti odškodnin za podržavljeno premoženje ni odgovorila in ni ponudila nasprotnih argumentov. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevi X Ips 517/2009 z dne 18. 11. 2010. 11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 94. člena ZUS-1).