Jedro

Obresti so, kadar se uveljavljajo poleg glavnice, vedno (samo) stranska terjatev, in to ne glede to, ali jih tožeča stranka zahteva od glavnice opisno s časovno opredelitvijo in navedbo obrestne mere ali v kapitaliziranem znesku (in prištete glavnici).

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 503,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da obstaja njena prednostna terjatev do tožene stranke v skupnem znesku 57.748,91 EUR in je tožena stranka dolžna plačati tožnici 21.281,92 EUR glavnice, 30.528,60 EUR zakonskih zamudnih obresti za čas od 16. 4. 1999 do začetka stečajnega postopka in 5.938,39 EUR do začetka stečajnega postopka nastalih stroškov ter se ji v skladu s 359. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju terjatev iz razdelitvene mase izplača primarno, torej kot prednostna terjatev, poravnati pa ji je dolžna tudi vse obresti, ki tečejo od začetka stečajnega postopka in vse nadaljnje pravdne stroške. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od tožene stranke zahtevala plačilo 21.281,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 1999 do plačila. Tožnici je naložilo, da toženi stranki povrne odmerjene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pojasnjuje, da celotna sporna vrednost v zadevi znaša 57.748,91 EUR, kar pomeni, da so podani pogoji za revizijo zoper pravnomočno sodbo, res pa so v tej vrednosti zajete tudi kapitalizirane obresti, ki jih je bilo treba postaviti kot glavni zahtevek zaradi uvedbe stečaja nad toženo stranko. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Primarno je predlagala, da Vrhovno sodišče revizijo zavrže, ker revizija ni dovoljena, saj vrednost glavnega zahtevka ne presega 40.000,00 EUR, podrejeno pa, da jo zavrne.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Vrednost spornega predmeta se določa po pravilih, vsebovanih v 39. - 45. členu ZPP. Po 39. členu ZPP se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve pa se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Obresti so, kadar se uveljavljajo poleg glavnice, vedno (samo) stranska terjatev, in to ne glede to, ali jih tožeča stranka zahteva od glavnice opisno s časovno opredelitvijo in navedbo obrestne mere ali v kapitaliziranem znesku (in prištete glavnici).

7. V obravnavanem primeru skupni zahtevani znesek predstavlja vsoto glavnice, obresti in stroškov, znesek glavnice pa 21.281,92 EUR. Ker vrednost glavnega zahtevka ne presega 40.000,00 EUR in ker revizija predhodno ni bila dopuščena, ni dovoljena (drugi in tretji odstavek 367. člena in drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je Vrhovno sodišče zato zavrglo (377. člen ZPP).(1)

8. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Ker je tožena stranka v odgovoru na revizijo utemeljeno predlagala zavrženje revizije, ji mora tožnica povrniti stroške revizijskega postopka. Ti predstavljajo stroške sestave odgovora na revizijo (upoštevajoč glavnico 900 odvetniških točk po Odvetniški tarifi, Uradni list RS, št. 67/2003 in naslednji, saj se je postopek začel pred 1. 1. 2009, ki je relevanten datum za uporabo Zakona o odvetniški tarifi, Uradni list RS, št. 67/2008 in naslednji), 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

Op. št. (1): Tožnica je sicer vložila tudi predlog za dopustitev revizije. Tega je revizijsko sodišče vsebinsko obravnavalo in ga s sklepom II DoR 329/2012 z dne 24. 10. 2012 zavrnilo.