Jedro

Ker je v zadevi nesporna bistvena ugotovitev organa, da tožnik nima več urejenega ustreznega zdravstvenega zavarovanja po tretjem odstavku 33. člena ZTuj-2, v povezavi s 56. členom ZTuj-2, je upravni organ po presoji sodišča pravilno zaključil, da so podani pogoji za razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo po 56. členu ZTuj-2.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravna enota Laško je v izpodbijani odločbi razveljavila enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdano tujcu A. A., roj. ... 1988, državljanu Kosova, izdano v obliki samostojne listine št. SI..., izdano dne 1. 4. 2022 pri Upravni enoti Laško z veljavnostjo do dne 22. 1. 2024 (1. točka izreka). Določil se mu je (10) dnevni rok za prostovoljni odhod od dneva pravnomočnosti te odločbe (2. točka izreka), izrekel se mu je tudi ukrep odstranitve tujca in prepoved vstopa za eno leto, kar pa se ne izvrši, če tujec zapusti Republiko Slovenijo, območje držav članic Evropske unije oziroma območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 v roku za prostovoljni odhod (3. in 4. točka izreka). Odločeno je še bilo, da mora v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe pristojnemu organu vrniti dovoljenje za prebivanje, izdano v obliki samostojne listine (izkaznice), št. SI... (5. točka), ter da v postopku niso nastali posebni stroški (6. točka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Upravna enota Laško na podlagi obvestila podjetja A., d. o. o. in na podlagi obvestila Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ugotovila, da so nastopili razlogi za razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, zato je dne 17. 5. 2022 po uradni dolžnosti uvedla postopek razveljavitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo št. SI...

3.Upravni organ je dne 17. 5. 2022 s strani podjetja A., d. o. o. prejel predlog za razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za tožnika, saj naj ne bi bil več zaposlen pri navedenem podjetju in naj bi delal na črno v Nemčiji. Dne 17. 2. 2022 je upravni organ prav tako prejel obvestilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o umiku soglasja za izdajo enotnega dovoljenja za namen podaljšanja zaposlitve, št. 20220010029, z dne 14. 3. 2022. Zavod je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da so na podlagi zakonsko določenih razlogov podani pogoji za umik soglasja za izdajo enotnega dovoljenja za omenjenega tujca in sicer, ker je bil tujec dne 29. 4. 2022 odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi skladno z drugim odstavkom 38. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev oziroma ker je delodajalec sporočil, da je tujca odjavil iz zavarovanja zaradi prekinitve zaposlitve s strani tujca, ki je podal odpoved zaradi dela na črno v Nemčiji.

4.Iz odločbe še izhaja, da organ ugotovil, da je iz uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije razvidno, da je bil tožnik 29. 4. 2022 odjavljen iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (zaposlitev pri podjetju A., d. o. o.) in od takrat naprej ni bil več ponovno prijavljen, iz česar izhaja, da od takrat naprej ni več zaposlen v Republiki Sloveniji. Tožnik tako ne izpolnjuje več pogojev za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki jih določa tretji odstavek 33. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) in je v skladu s 56. členom ZTuj-2 odločila, kot je navedeno v izreku.

5.Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ni bil doma, ko bi naj prejel poziv od Upravne enote Laško, da se naj v roku 10 dni izreče oziroma predloži zahtevana dokazila, ki jih je upravna enota zahtevala, zato je namen odločbe toženke neupravičena in diskriminatorna. Poziv pa tudi ni bil puščen v domačem poštnem nabiralniku oziroma da bi poštar priporočeno pošto izročil komor koli na tem naslovu, ki bi mu to, ko je prišel nazaj, tudi izročil.

6.Tožnik je poizkušal si pridobiti vsa potrebna dovoljenja in listine za bivanje v Republiki Sloveniji, pa mu tega do predpisanega datuma ni uspelo. Če bi poziv od Upravne enote prejel pravočasno pa bi tudi na ta poziv odgovoril v roku 10 dni, kot se to navaja v odločbi. Glede na navedeno predlaga ugoditev tožbi.

7.Toženka v odgovoru na tožbo poudarja, da stranka v Republiki Sloveniji od dne 28. 4. 2022 ni več zavarovana, iz česar izhaja, da v Republiki Sloveniji od tega datuma dalje ni več zaposlena, kar pomeni, da v Republiki Sloveniji ne prebiva iz razloga, na podlagi katerega ji je bilo izdano dovoljenje, tj. prebivanje in delo. Prav tako stranka nima prijavljenega začasnega prebivališča, zato se ji je vsa pošta vročala na naslov stalnega prebivališča v tujini. Upravni organ meni, da je bil postopek pravilno izveden in vztraja pri svoji odločitvi.

K I. točki izreka

8.Tožba ni utemeljena.

9.V zadevi tožnik izpodbija zakonitost izdane odločbe toženke, ki je tožniku razveljavila enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ker tožnik nima več sklenjenega zdravstvenega zavarovanja, ki krije vse nujne zdravstvene storitve na območju Republike Slovenije.

10.V zadevi je ugotoviti, da tožnik ni prerekal ugotovitev v izpodbijani odločbi, da tožnik ni več zaposlen pri podjetju A., d. o. o. in da je toženka 17. 2. 2022 prejela obvestilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o umiku soglasja za izdajo enotnega dovoljenja za namen podaljšanja zaposlitve, št. 20220010029, z dne 14. 3. 2022. Nadalje zanj ni bilo sporno, da je bil tožnik 29. 4. 2022 odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi skladno z drugim odstavkom 38. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev oziroma, ker je delodajalec sporočil, da je tujca odjavil iz zavarovanja zaradi prekinitve zaposlitve s strani tujca, ki je podal odpoved zaradi dela na črno v Nemčiji. Neprerekana dejstva pa se štejejo za priznana v skladu s drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Nadalje za tožnika ni bilo sporno, da je iz uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije razvidno, da je bil tožnik 29. 4. 2022 odjavljen iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (zaposlitev pri podjetju A., d. o. o.) in od takrat naprej ni bil več ponovno prijavljen, iz česar izhaja, da od takrat naprej ni več zaposlen v Republiki Sloveniji.

11.ZTuj-2 v prvem odstavku 56. člena določa, da pristojni organ razveljavi dovoljenje za začasno prebivanje, če se naknadno ugotovi, da tujec ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje ali da obstajajo drugi razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja, ali če je tujec namenoma dal napačne podatke o svoji istovetnosti ali druge netočne podatke ali je namenoma prikril okoliščine, ki so pomembne za izdajo dovoljenja, oziroma če organ, ki je po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, pristojen za podajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, umakne soglasje k izdaji enotnega dovoljenja.

12.Razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje so podani v 55. členu v zvezi s 33. členom ZTuj-2, ki v četrtem odstavku določa, da mora tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, poleg splošnih pogojev (veljavna potna listina, ustrezno zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi) izpolnjevati tudi pogoje, ki so z zakonom določeni za izdajo posamezne vrste dovoljenja za prebivanje. 37. člen ZTuj-2 določa pogoje za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Drugi odstavek tega člena določa, da se tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, lahko izda enotno dovoljenje za prebivanje in delo, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona, če pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja in ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, devete, desete, enajste ali dvanajste alinee prvega odstavka 55. člena tega zakona.

13.V konkretnem primeru je ugotoviti, da je ustrezno zdravstveno zavarovanje po tretjem odstavku 33. člena ZTuj-2 pogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje, ta pogoj pa mora biti izpolnjen tudi v primeru, ko tujec zaprosi za tako dovoljenje zaradi zaposlitve ali dela. Upravni organ je v zadevi kot odločilno ugotovil, da tožnik nima urejenega ustreznega zdravstvenega zavarovanja. Tega tožnik tožbeno ne prereka, navaja le, da je poskušal s pridobitvijo vseh potrebnih dovoljenj in da mu to v roku 10 dni ni uspelo.

14.Sodišče v zadevi ugotavlja, da tožnik le pavšalno navaja, da ga ob domnevnem vročanju ni bilo doma, hkrati pa navaja, da je dodeljen rok 10 dni diskriminatoren. Nadalje navaja, da poziv ni bil puščen v predalčniku oz. izročen komorkoli na tem naslovu, kar pa sicer ne drži, saj je v spisu povratnica, ki je podpisana. Iz njegovih navedb nadalje tudi smiselno izhaja, da je bil seznanjen s pozivom, saj celo poudarja, da je poskušal pridobiti dokazila, vendar je bil rok prekratek. Tožnik bi lahko v skladu s tretjim odstavkom 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku zaprosil za podaljšanje roka, vendar tega ni storil.

15.Ker je v zadevi nesporna bistvena ugotovitev organa, da tožnik nima več urejenega ustreznega zdravstvenega zavarovanja po tretjem odstavku 33. člena ZTuj-2, v povezavi s 56. členom ZTuj-2, je upravni organ po presoji sodišča pravilno zaključil, da so podani pogoji za razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo po 56. členu ZTuj-2. Ker je glede na vse navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

16.Sodišče je v zadevi na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta, med strankama ni bilo sporno,

K II. točki izreka

17.Odločitev o stroških temelji na določilu četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zveza:

Zakon o tujcih (2011) - ZTuj-2 - člen 33, 56

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.