Jedro

Na poziv, naj odpravi pomanjkljivosti svoje vloge, se stranka ni odzvala. Vloga je zato ostala neprimerna za nadaljnje obravnavanje, saj ni mogoče brez dvoma ugotoviti niti, ali pomeni tožbo v upravnem sporu ali ne, zato jo je sodišče zavrglo. Vloga pa je ostala pomanjkljiva tudi z vidika ostalih zahtevanih dopolnitev, tako glede podatkov, ki pomenijo s prvim odstavkom 30. člena ZUS-1 predpisane sestavine tožbe v upravnem sporu, kot tudi glede dopolnitve vloge tako, da se bodisi izkaže upravičenost za njeno vložitev, bodisi predloži izjava stranke, da se bo v sodnem postopku zastopala sama in da v tem primeru vlogo podpiše zakoniti zastopnik stranke. To še dodatno utemeljuje odločitev o zavrženju vloge.

Če ni mogoče zaključiti, da je stranka vložila tožbo v upravnem sporu, ni izkazana podlaga za nastanek na takšno tožbo vezane taksne obveznosti in s tem ne podlaga za izdajo plačilnega naloga za plačilo te sodne takse, ki ga je zato sodišče razveljavilo. Posledično je moralo predlog stranke za oprostitev ali odlog plačila sodne takse, naložene s tem plačilnim nalogom, zavreči.

Izrek

I. Vloga družbe A. d.o.o. z dne 25. 11. 2013 se zavrže. II. Plačilni nalog tega sodišča št. I U 1850/2013-2 z dne 28. 11. 2013 se razveljavi.

III. Predlog družbe A. d.o.o. za oprostitev ali odlog plačila sodne takse za tožbo oziroma za postopek pred sodiščem prve stopnje se zavrže.

Obrazložitev

Informacijski pooblaščenec je temu sodišču posredoval vlogo družbe A. d.o.o. z dne 25. 11. 2013, opredeljeno kot pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo. V vlogi, poslani po elektronski pošti, družba sklepu ugovarja v celoti, podpisana pa je B.B. Ker je Informacijski pooblaščenec menil, da želi družba A. d.o.o. (v nadaljevanju tudi družba oziroma stranka) s to vlogo - pritožbo uveljaviti sodno varstvo, ki je mogoče le v upravnem sporu, je vlogo posredoval Upravnemu sodišču RS.

Vloga je bila v sodnem vpisniku evidentirana kot tožba in, ker sodna taksa v znesku 148,00 EUR, ki po določbah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) nastane ob vložitvi tožbe v upravnem sporu, ni bila plačana, je sodišče plačilo te takse družbi A. d.o.o. naložilo s plačilnim nalogom iz II. točke izreka sklepa.

Stranka se je odzvala z vlogo z dne 5. 12. 2013, s katero je podala predlog za oprostitev ali odlog plačila zadevne sodne takse z utemeljitvijo, da sredstev za plačilo nima, ker zaradi zahtevnih razmer na tržišču ne posluje. Nadalje je navedla, da je bil zadevni postopek sprva voden pod št. I U 1090/2013 in zanj je bila 18. 7. 2013 že plačana taksa v višini 148,00 EUR, zato sprašuje, zakaj je bil začet nov postopek pod št. I U 1850/2013 in ponovno zahtevano plačilo takse. Tudi podpisnica te, prav tako po elektronski pošti poslane vloge je B.B. K I. točki izreka sklepa: Sodišče je ugotovilo, da iz vloge z dne 25. 11. 2013 ni jasno in brez dvoma razvidno, ali ta vloga pomeni tožbo v upravnem sporu. Vloga tudi ni imela vseh sestavin, ki jih po prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora imeti tožba. Omenjeni dvom je še utrdila nadaljnja vloga stranke z dne 5. 12. 2013. Razen tega je sodišče ugotovilo, da podpisnica vlog B.B. v sodnem registru ni vpisana kot oseba, ki bi bila pooblaščena za zastopanje družbe A. d.o.o. Upoštevaje določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 namreč procesna dejanja za pravno osebo opravlja njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen ZPP) ali od njega pooblaščena oseba (86. člen ZPP). Prvi odstavek 32. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) določa, da gospodarsko družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopniki). Družbo z omejeno odgovornostjo tako zastopa poslovodja (515. člen ZGD-1). Kot poslovodja oziroma direktor družbe A. d.o.o. je v sodnem registru vpisan C.C., ki pa ni podpisnik vloge z dne 25. 11. 2013 in tudi ne podpisnik nadaljnje vloge z dne 5. 12. 2013. B.B. bi torej v sodnem postopku lahko nastopala le kot pooblaščenka družbe. Vendar pa sodišču zanjo ni bilo predloženo pooblastilo, kot to zahteva prvi odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, in tudi ne potrdilo, da je opravila pravniški državni izpit. Če namreč stranko v postopku pred Upravnim sodiščem RS zastopa pooblaščenec, je to lahko samo oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (smiselno tretji odstavek 87. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Po določbah prvega in tretjega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sodišče v primeru, če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva od vložnika, da jo popravi ali dopolni, in mu za to določi rok. Ob tem vložnika opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal skladno z zahtevo sodišča (sedmi odstavek 108. člena ZPP). Če vložnik vloge v danem roku ne popravi oziroma dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP). Ko pa gre za tožbo v upravnem sporu, vendar je ta nepopolna ali nerazumljiva, se zahteva od tožnika, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti tožbe, in se ga o tem ustrezno pouči ter opozori na posledice, če tega ne bo storil (prvi odstavek 31. člena ZUS-1), saj se sicer, če zadeve zaradi pomanjkljivosti tožbe ni mogoče obravnavati, tožba zavrže (drugi odstavek 31. člena ZUS-1). Kadar pri prvem, po pooblaščencu opravljenem, dejanju v postopku ni predloženo pooblastilo, sodišče naloži, da se predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena dejanja v postopku; če to v danem roku ni storjeno, sodišče tožbo ali pravno sredstvo zavrže (prvi do četrti odstavek 98. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Tudi če se tožba vloži po osebi, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, sodišče stranki naloži, da v določenem roku odpravi to pomanjkljivost; če tega ne stori, se tožba zavrže (smiselno 88. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Upoštevaje vse povedano je bila stranka s pozivom št. I U 1850/2013 z dne 24. 6. 2014 poučena, da Upravno sodišče RS odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, da se upravni spor sproži s tožbo in kaj je treba navesti v tožbi (2., 26. in prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Glede na navedbe v vlogi z dne 5. 12. 2013 ji je bilo pojasnjeno še, da se upravni spor pod št. I U 1090/2013 nanaša na drugo zadevo, to je na upravni spor tožeče stranke Č. d.o.o., v katerem se je izpodbijal sklep Tržnega inšpektorata RS z dne 20. 3. 2013, in da se za tisti upravni spor plačana taksa ne nanaša na sedaj obravnavano zadevo. Sodno takso 148,00 EUR je namreč treba plačati za vsak upravni spor, to je za vsako tožbo posebej. Nato je sodišče stranko seznanilo z ugotovljenimi pomanjkljivostmi njenih vlog ter jo pozvalo, naj v roku 8 dni: (1) vlogo z dne 25. 11. 2013 dopolni tako, da jasno navede, ali pomeni tožbo v upravnem sporu ali ne; (2) če ta vloga pomeni tožbo v upravnem sporu, jo mora nadalje dopolniti tako, da navede naziv toženca, točno navede upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, razloži, zakaj toži, in predlaga, kako in v čem naj se izpodbijani upravni akt odpravi (pri tem je stranko konkretno poučilo o vseh zahtevanih elementih dopolnitve); (3) predloži pooblastilo, da je B.B. pooblaščena zastopati družbo v postopku pred tem sodiščem in potrdilo, da je imenovana opravila pravniški državni izpit, ali pa izjavo, da se bo družba v sodnem postopku zastopala sama - v tem primeru mora vlogo z dne 25. 11. 2013 ter prošnjo za oprostitev ali odlog plačila sodne takse in tudi vse dopolnitve navedenih vlog lastnoročno podpisati zakoniti zastopnik družbe A. d.o.o.; (4) predloži pravilno izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju družbe na obrazcu ZST-1 (dan je bil konkreten pouk, kako je treba izpolniti in kaj priložiti izjavi na obrazcu, saj je bila predhodno predložena izjava izpolnjena nepravilno oziroma pomanjkljivo). Ob tem je bila stranka tudi jasno opozorjena na pravne posledice, ki bodo sledile, če v danem 8-dnevnem roku ne bo ravnala skladno z navedenimi zahtevami iz posameznih alinej poziva.

Na poziv, ki je bil družbi A. d.o.o. vročen 4. 7. 2014, kar je razvidno iz obvestila Pošte Slovenije, ki je sodno pisanje vročala, se stranka v danem 8-dnevnem roku - ta je, ker je bila 12. 7. 2014 sobota, iztekel s potekom ponedeljka, 14. 7. 2014 - in vse do izdaje tega sklepa ni odzvala. Njena vloga z dne 25. 11. 2013 je zato ostala neprimerna za nadaljnje obravnavanje, saj ni mogoče brez dvoma zaključiti niti, ali ta vloga pomeni tožbo v upravnem sporu ali ne. Zato je sodišče vlogo zavrglo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Tudi sicer pa je vloga ostala nedopolnjena in torej pomanjkljiva tudi v pogledu ostalih s pozivom naloženih dopolnitev, tako glede zahtevanih podatkov, ki so s prvim odstavkom 30. člena ZUS-1 predpisane sestavine tožbe v upravnem sporu, in tudi glede dopolnitve vloge tako, da se bodisi izkaže upravičenost B.B. za njeno vložitev, bodisi predloži izjava družbe, da se bo v sodnem postopku zastopala sama in v tem primeru vlogo podpiše zakoniti zastopnik družbe A. d.o.o. To pa še dodatno in torej tudi kolikor bi šlo za tožbo v upravnem sporu utemeljuje odločitev o zavrženju te vloge (drugi odstavek 31. člena ZUS-1 ter primerno četrti odstavek 98. člena ZPP oziroma tretji odstavek 88. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) .

K II. točki izreka sklepa: Taksna obveznost za tožbo oziroma za postopek pred sodiščem prve stopnje v upravnem sporu po tarifni številki 6111 v znesku 148,00 EUR glede na zakonsko ureditev (glej 5. točko 2. člena, prvi odstavek 3. člena in 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1) nastane in se lahko naloži v plačilo le, če tožnik vloži tožbo v upravnem sporu. V obravnavanem primeru je, kot že rečeno, Informacijski pooblaščenec sodišču posredoval vlogo družbe A. d.o.o. z dne 25. 11. 2013, iz katere pa ni brez dvoma razvidno, da gre za tožbo v upravnem sporu. Za kakšno vlogo gre oziroma da je to tožba v upravnem sporu, se ni izjasnila niti stranka sama po pozivu sodišča, ki je že zato vlogo tudi zavrglo. Kolikor pa ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je stranka vložila tožbo v upravnem sporu, ni izkazana podlaga za nastanek na takšno tožbo vezane taksne obveznosti in s tem tudi ne podlaga za izdajo izpodbijanega plačilnega naloga. Le-tega je zato sodišče, ob smiselni uporabi določb tretjega odstavka 34.a člena ZST-1, razveljavilo.

K III. točki izreka sklepa: Predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse, naložene s plačilnim nalogom iz II. točke izreka sklepa, je bilo treba zavreči. Kolikor namreč, kot sledi iz prejšnje točke obrazložitve, zadevna taksna obveznost sploh ni nastala in je zato sodišče tudi razveljavilo plačilni nalog za njeno plačilo, ni izkazan pravni interes stranke za odločanje o predlogu za oprostitev ali odlog te sodne takse, to pa je razlog za zavrženje predloga (smiselno 6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).