Jedro

Ugotavljanje obstoja veljavnega soglasja k projektni dokumentaciji je dejansko in ne pravno vprašanje. Predlagatelj zato z vprašanji, s katerimi po vsebini nasprotuje ugotovitvam Upravnega sodišča glede obstoja veljavnega predlagateljevega soglasja, izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba. Ker uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), tudi revizije iz tega razloga ni mogoče dopustiti.

Izrek

I.Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1.Upravna enota Maribor je investitorki Republiki Sloveniji, Direkciji RS za vode, z odločbo, št. 351-2212/2022-6227-20 z dne 4. 5. 2023, izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo protipoplavnih ukrepov 2. faza - visokovodnih zidov in nasipa na 23 parcelah v k. o. ..., in sicer za manj zahtevne objekte in klasifikacijo objektov CC-SI 21520 - jezovi, pregrade in drugi vodni objekti. Ministrstvo za naravne vire in prostor je z odločbo, št. 35108-172/2023-2560-6 z dne 14. 11. 2023, tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo.

2.Upravno sodišče je tožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo zavrnilo. Obrazložilo je, da tožnik v postopku izdaje upravnega akta ni zatrjeval, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni ustrezna, da je bilo soglasje pridobljeno z zvijačo ter da ni bilo podano za zadnjo spremembo te dokumentacije. Ker je to zatrjeval šele v pritožbi (pravilno: tožbi) oziroma prvi pripravljalni vlogi, pri tem pa ni pojasnil, zakaj teh dejstev ni navedel že prej, je presodilo, da je z navajanjem teh dejstev na podlagi 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) prekludiran. Glede tožnikovega zatrjevanja, da soglasja k projektu ni podal, je pojasnilo, da je bil tožnik nesporno obveščen o poteku postopka izdaje gradbenega dovoljenja in bil hkrati s strani Upravne enote Maribor pozvan na udeležbo v postopku, zato se je zavedal, da je v teku postopek izdaje gradbenega dovoljenja in bi ob potrebni skrbnosti, ko je nekaj podpisoval, moral in mogel vedeti, da se soglasje nanaša na zadevo, povezano z gradnjo protipoplavnih ukrepov. Ker je soglasje k projektni dokumentaciji z dne 18. 1. 2023 nedvomno podpisal, tožnikove navedbe o tem, da naj bi bil z zvijačo zaveden v aprilu oziroma, da podpisanega ni razumel, po oceni Upravnega sodišča niso relevantne. Ob tem je Upravno sodišče dodalo, da četudi bi tožnik dokazal, da soglasja ni podal, pa je bil povabljen v postopek izdaje gradbenega dovoljenja kot stranski udeleženec in udeležbe pred izdajo navedenega akta ni priglasil. To pa pomeni, da bi bila v takem primeru njegova pritožba zavržena.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je na Vrhovno sodišče v skladu s 367. b členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih pravnih vprašanj:

1.Ali morata upravni organ in Upravno sodišče v postopku presojati verodostojnost izjave stranskega udeleženca, da se ta strinja z nameravano gradnjo iz prvega odstavka 51. člena GZ-1?

2.Ali morata upravni organ in Upravno sodišče v postopku sama presojati zatrjevane napake volje pri podaji izjave udeleženca, da se ta strinja z nameravano gradnjo iz prvega odstavka 51. člena GZ-1?

3.Ali morata upravni organ in Upravno sodišče v postopku sama presojati, ali ima izjava udeleženca, da se ta strinja z nameravano gradnjo iz prvega odstavka 51. člena GZ-1 vse potrebne sestavine in ali se nanaša na projektno dokumentacijo, kot jo je navedel investitor v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in kot je bila vložena v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja?

4.Ali sme Upravno sodišče opustiti meritorno presojo tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, če oceni, da možnost rednega pravnega sredstva glede določenega pravnega vprašanja v upravnem postopku po vsebini ni bila izčrpana, ker tožnik tega vprašanja ni izpostavil že v postopkih pred prvostopenjskim in drugostopenjskim upravnim organom?

5.Ali mora upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ob ustreznih navedbah stranskega udeleženca, v okviru načela materialne resnice sam preveriti ustreznost predložene projektne dokumentacije?

6.Do kam segata trditveno in dokazno breme stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede vprašanja neustreznosti projektne dokumentacije?

7.Ali je mogoče v postopku izdaje gradbenega dovoljenja breme dokazovanja neustreznosti projektne dokumentacije prenesti na stranskega udeleženca na način, da mora ta sam pridobiti in predložiti mnenje strokovnjaka?

K I. točki izreka

4.Predlog ni popoln, glede prvih treh vprašanj prav tako ni dovoljen.

5.Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367. b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

6.Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev iz citiranega 367. b člena ZPP. Da bi bil predlog formalno popoln, bi predlagatelj moral pri oblikovanju vprašanj izhajati iz stališč izpodbijane sodbe, na kratko utemeljiti, zakaj so ta napačna, ter tudi, zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila iz tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

7.S prvimi tremi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, predlagatelj sprašuje o dolžnosti upravnega organa in sodišča, da se opredelita do avtentičnosti soglasja k projektni dokumentaciji. Ker je ugotavljanje obstoja veljavnega soglasja k projektni dokumentaciji dejansko in ne pravno vprašanje, Upravno sodišče pa je predlagateljev ugovor glede neveljavnosti soglasja k projektni dokumentaciji vsebinsko obravnavalo in presodilo, da ni utemeljen, predlagatelj z navedenimi vprašanji, s katerimi po vsebini nasprotuje ugotovitvam Upravnega sodišča glede obstoja veljavnega predlagateljeve soglasja, izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba. Ker uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), tudi revizije iz tega razloga ni mogoče dopustiti.

8.Kolikor pa predlagatelj z navedenimi vprašanji sprašuje o dolžnosti organov in sodišča, da se do vprašanja avtentičnosti soglasja k projektni dokumentaciji (ter s tem povezanimi ugovori glede napak volje in potrebnih sestavin) opredelijo, iz spisa izhaja, da sta se do tega opredelila tako upravni organ kot Upravno sodišče, pri čemer nobeden od njiju ni zastopal stališča, da tega v upravnem postopku ali upravnem sporu ni treba storiti. Zato predlagatelj ni izkazal, da bi mu zatrjevana procesna kršitev sploh lahko nastala. Predlagatelj za odgovor na takšna vprašanja torej nima pravnega interesa, saj ni razvidno, kako bi v primeru dopustitve in uspeha z revizijo izboljšal svoj pravni položaj, ki ga želi uveljavljati s predlogom za njeno dopustitev. Predlog za dopustitev revizije zato v tem delu ni niti dovoljen (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP ter prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

9.Pri četrtem postavljenem vprašanju predlagatelj izhaja iz trditev v predlogu, da ni soglašal z gradnjo po projektni dokumentaciji, kot jo je navedel investitor v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in kot je bila vložena v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Gre za dejstvo, ki ne izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe. Ker gre torej za ugotovitev dejstva in ne za materialnopravno presojo, postavljeno vprašanje glede presoje pravilne uporabe materialnega prava ne izpolnjuje nujne lastnosti koneksnosti z izpodbijano sodbo.

10.Iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja niti dejstvo, na katerem predlagatelj utemeljuje peto, šesto in sedmo vprašanje. Predlagatelj v postopku ni sodeloval kot stranski udeleženec (niti mu to ne bi pripadalo iz obeh razlogov, ki jih je navedlo Upravno sodišče). Zato za zadevo ni bistveno, kar uveljavlja z vprašanji, ki se nanašajo na primere, ko stranski udeleženec v postopku sodeluje. Postavljena vprašanja torej niso povezana s predmetom odločanja v obravnavanem upravnem sporu.

11.Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ter 377. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 predlog zavrglo.

K II. točki izreka

12.Predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlaga, da do odločitve o reviziji izda začasno odredbo, s katero odloži izvršitev izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Navaja, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda.

13.Na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na predlog revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Iz te določbe izhaja, da je o zahtevi za izdajo začasne odredbe mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije s tem sklepom zavrglo, procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe ob smiselni uporabi prvega odstavka 374. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 zavrglo.

14.Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1V točkah 49 - 56 obrazložitve je obrazložilo, zakaj predlagateljeve navedbe, da soglasja k projektni dokumentaciji ni podal, niso utemeljene.

2Predlagatelj svoje udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni priglasil, kot to določa prvi odstavek 50. člena GZ-1, poleg tega pa je podal soglasje k projektni dokumentaciji. V obeh primerih to pomeni, da se ga ne vključuje v postopek izdaje gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 50. člena GZ-1 ter četrti odstavek 51. člena GZ-1).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 85, 85/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.