Jedro

Smiselna uporaba pravil 364. člena ZFPPIPP narekuje, da je stečajnemu dolžniku dovoljeno vložiti ugovor proti načrtu prve razdelitve. Le-ta je namreč zelo zainteresiran za poplačilo upnikov, pa tudi za morebiten preostanek stečajne mase, do katerega je upravičen po poplačilu vseh stroškov stečajnega dolžnika in vseh upnikov. To pa hkrati pomeni, da je stečajni dolžnik dolžen vložiti ugovor zoper načrt razdelitve, v kolikor želi pridobiti pravico do pritožbe zoper sklep o prvi (ali poznejši) razdelitvi.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prva splošna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta prve splošne razdelitve z dne 23.7.2014 (red. št. 118), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da se pritožuje na 2. točko končnega načrta razdelitve splošne razdelitvene mase – rezervacijo za poplačilo stroškov stečajnega postopka. Od potrditve predračuna stroškov stečajnega postopka (14. 12. 2011) se je namreč strošek kar podvojil in je natanko enak znesku, ki bo ostal po poplačilu upnikov. Ob tem je imel že 7. 2. 2014 dovolj sredstev za poplačilo upnikov, zato zavlačuje končanje stečajnega postopka.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V skladu s 364. členom ZFPPIPP lahko proti načrtu prve razdelitve ugovarja vsak upnik. To pravilo, ki sicer ureja stečajni postopek nad pravno osebo, se smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja (1. odstavek 383. člena ZFPPIPP). V skladu s 56. členom ZFPPIPP so stranke glavnega postopka, torej postopka, ki se začne z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, upniki, ki v tem postopku uveljavljajo terjatev do stečajnega dolžnika, in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. Za postopek osebnega stečaja 385. člen ZFPPIPP določa, da je stranka postopka tudi stečajni dolžnik. Po oceni višjega sodišča glede na navedeno smiselna uporaba pravil 364. člena ZFPPIPP narekuje, da je stečajnemu dolžniku dovoljeno vložiti ugovor proti načrtu prve razdelitve. Le-ta je namreč zelo zainteresiran za poplačilo upnikov, pa tudi za morebiten preostanek stečajne mase, do katerega je upravičen po poplačilu vseh stroškov stečajnega dolžnika in vseh upnikov. To pa hkrati pomeni, da je stečajni dolžnik dolžen vložiti ugovor zoper načrt razdelitve, v kolikor želi pridobiti pravico do pritožbe zoper sklep o prvi (ali poznejši) razdelitvi. S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi oziroma proti sklepu o poznejši razdelitvi je namreč dovoljeno izpodbijati le odločitev o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP in končni načrt razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (1. odstavek 366. člena ZFPPIPP in 369. člen ZFPPIPP).

5. Stečajni dolžnik ni ugovarjal proti načrtu prve razdelitve, zato njegova pritožba ni dovoljena. Višje sodišče jo je zato zavrglo (366. člen ZFPPIPP in 1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Kljub temu pa višje sodišče stečajnemu dolžniku še pojasnjuje, da bi bil tudi sicer ugovor zoper načrt razdelitve in posledična pritožba zoper končni načrt razdelitve dovoljen v stroškovnem delu le v primeru, da upniki ne bi bili v stečajnem postopku v celoti poplačani, saj bi le v tem primeru višina stroškov neposredno vplivala na stečajno maso, namenjeno poplačilu upnikov (iz končnega načrta razdelitve pa je razvidno, da bodo upniki v tej zadevi 100 % poplačani). Potrditev končnega načrta razdelitve splošne razdelitvene mase pa ne pomeni hkrati že potrditve predvidenih stroškov stečajnega postopka. Stroški in nadomestila upravitelja bodo namreč v pretežnem delu še predmet preverjanja sodišča ob izdaji sklepa o soglasju k plačilu stroškov postopka in sklepov o določitvi nadomestil upravitelju. Takrat bo imel stečajni dolžnik tudi možnost ugovorov in pritožbe glede neutemeljenosti teh stroškov zaradi morebitnega predolgega trajanja stečajnega postopka.