Jedro

Drži, kot to navaja sodišče prve stopnje, da je prostorska stiska socialno varstvenih zavodov splošno znana. Prav tako je v sodni praksi sprejeto stališče, da se v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnost. Vendar pa je na drugi strani Ustavno sodišče RS v svojem sklepu Up-93/18 z dne 18. 10. 2018 jasno izpostavilo, da se v primerih, kot je predmetni, ob dejstvu, da gre za odločanje o posegu v osebno svobodo oseb z duševno motnjo, zastavlja tudi vprašanje spoštovanja njihovega osebnega dostojanstva med odvzemom prostosti. Temu je lahko vzrok tudi namestitev v socialno varstveni zavod, ki je preobremenjen (prezaseden) in ki zato osebi z duševno motnjo osnovnih pogojev za bivanje ne more zagotoviti. Ob obstoječi zakonski ureditvi ima sodišče resda omejene možnosti (mehanizme) preprečiti, da bi prišlo do takšne situacije. Kljub temu pa ima v takih primerih možnost (in posledično dolžnost) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki za takšen sprejem pridejo v poštev, kot tudi primerjavo njihove obremenjenosti. Šele takšne ugotovitve oziroma primerjava omogočata presojo, v katerem zavodu bo namestitev za osebo oziroma v konkretnem primeru (upoštevaje specifike njegovega zdravstvenega stanja) nasprotnega udeleženca najprimernejša.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Radovljici je s sklepom z dne 13. 2. 2019 odločilo, da je predlog za sprejem nasprotnega udeleženca J. J., rojenega dne ..., utemeljen ter se da ga sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda X za čas enega leta od dneva sprejema. Odločilo je tudi, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov po svoji odvetnici pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ali pa sklep spremeni. Poudarja, da v predmetni zadevi ne obstaja resen in utemeljen razlog za njegovo prisilno namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Za takšno namestitev je potrebno zadostiti zahtevam ZDZdr. Razlogi morajo biti resni in utemeljeni, saj gre za skrajni ukrep, ki posega v ustavne pravice pridržane osebe. Sodišče mora pri tem odločanju upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Poudarja, da kadar gre za sprejem brez privolitve in so tudi izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, je potrebno predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča priložiti mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem. V konkretnem primeru iz mnenja SVZ X izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem, kajti sprejem sploh ni možen zaradi pomanjkanja njihovih kapacitet. Tudi bolna oseba ima pravico do dostojne obravnave in namestitve, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno. Posledično to pomeni, da bo nasprotni udeleženec pristal na nekem pomožnem, neustreznem mestu v zavodu, brez ustreznih in primernih bivanjskih pogojev, v posledici česar bo prišlo do poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja. Sodišče ni ugotavljalo, kaj pomanjkanje primernih nastanitvenih možnosti pomeni za zdravje nasprotnega udeleženca. Splošno znano dejstvo pa je, da psihiatrični bolniki potrebujejo znano, stabilno okolje. Zato je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Poleg tega niso izpolnjeni vsi pogoji, ki so taksativno našteti v 74. členu ZDZdr, saj iz listinske dokumentacije oziroma izvedenskega mnenja izhaja, da je pri pritožniku akutno bolnišnično zdravljenje trenutno po zadnji epizodi sicer zaključeno, ni pa ugotovljeno, da ni potrebno. Potrebno bo ugotoviti, ali vse uporabljene terapevtske metode in sodobna zdravila, s katerimi stroka razpolaga, res ne pripeljejo do željenih terapevtskih rezultatov v konkretnem primeru. Izvedenec je mnenja, da zdravstveno stanje pritožnika močno ovira zmožnost osebe za samostojno življenje, ne pa, da je nemogoče. Pritožnik je močno navezan na svojega brata dvojčka. Oba imata kronično duševno bolezen. Sedaj sta v fazi izboljšanja, tako, da ob visoki podpori lahko funkcionirata. Zdravila pri nasprotnem udeležencu delujejo. Potrebno bi bilo samo zagotoviti redno jemanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s 75. členom ZDZdr1 je moč osebo, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena istega zakona, a ki v sprejem ne privoli, sprejeti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča. Sodišče prve stopnje, ki se je v konkretnem primeru v tem oziru lahko oprlo na ugotovitve/mnenje v postopku angažiranega izvedenca psihiatra prof. dr. A. A.,2 je v izpodbijanem sklepu podalo konkretne in prepričljive razloge o obstoju vsebinskih pogojev iz 1. - 5. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr. Pritožba glede teh zaključkov ne uspe vzbuditi nobenih pomislekov.

5. Kar se tiče pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, in sicer da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma da ni potrebno, je izvedenec A. A. v mnenju z dne 22. 1. 2019 izrecno navedel, da je pri nasprotnem udeležencu takšno zdravljenje nedvomno končano oziroma da trenutno ni več potrebno. Pritožbeno navajanje, da naj bi bilo potrebno ugotoviti, ali vse uporabljene terapevtske metode in sodobna zdravila, s katerimi stroka razpolaga, res ne pripeljejo do željenih terapevtskih rezultatov, je presplošno in v nasprotno ne prepriča. Izvedenec je v pisnem mnenju nadalje poudaril, da kombinacija obeh duševnih motenj, ki sta pri nasprotnem udeležencu prisotni, in sicer vsaka zase, še posebej pa obe skupaj močno ovirata zmožnost osebe za samostojno življenje. Pri tem resda ni izrecno navedel, da naj bi bilo samostojno življenje nemogoče, kot to poudarja pritožba, a je do takšnega zaključka moč priti predvsem ob upoštevanju njegovih na 5. strani mnenja podanih ugotovitev. V njihovem okviru je izvedenec poudaril, da pri nasprotnem udeležencu glede na dosedanji potek bolezni in do sedaj poskušene oblike pomoči bivanje v domačem okolju ni več možno, saj naj bi potreboval oskrbo in varstvo z višjo stopnjo pomoči, ki je ni moč nuditi v domačem okolju ali na drug način. Edina realna možnost po mnenju izvedenca je namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča. Zakaj ni prepričljivo niti pritožnikovo sklicevanje na navezanost na brata dvojčka, ki ima tudi kronično bolezen, pa je prav tako ustrezno obrazložilo že sodišče prve stopnje (glej 9. stran izpodbijanega sklepa).

6. Utemeljeno pa pritožba opozarja na pomanjkljivosti odločitve (oziroma v zvezi z njo podane obrazložitve) sodišča prve stopnje o tem, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda X. V skladu z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr sodišče v sklepu, v katerem ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena istega zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, oziroma s katerim osebo sprejme v varovani oddelek, določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku (ki ne sme biti daljši od enega leta) in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme. V skladu tretjim odstavkom 75. člena ZDZdr je potrebno predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča priložiti mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem. Iz takšnega (predlogu priloženega) mnenja izdelanega s strani Socialno varstvenega zavoda X z dne 9. 10. 2018 v konkretnem primeru (kot to izpostavlja pritožba) izhaja, da pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca niso podani, saj naj bi na eni strani njegova namestitev onemogočala izvajanje aktivnosti terapij in rekreacije za druge uporabnike, ki so že nameščeni na varovanem oddelku, hkrati pa na drugi strani slednji tudi sam ne bi imel zagotovljenih osnovnih pogojev za bivanje. Drži, kot to navaja sodišče prve stopnje, da je prostorska stiska socialno varstvenih zavodov splošno znana. Prav tako je v sodni praksi sprejeto stališče, da se v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnost.3 Vendar pa je na drugi strani Ustavno sodišče RS v svojem sklepu Up-93/18 z dne 18. 10. 2018 jasno izpostavilo, da se v primerih, kot je predmetni, ob dejstvu, da gre za odločanje o posegu v osebno svobodo oseb z duševno motnjo, zastavlja tudi vprašanje spoštovanja njihovega osebnega dostojanstva med odvzemom prostosti. Temu je lahko vzrok tudi namestitev v socialno varstveni zavod, ki je preobremenjen (prezaseden) in ki zato osebi z duševno motnjo osnovnih pogojev za bivanje ne more zagotoviti. Ob obstoječi zakonski ureditvi ima sodišče resda omejene možnosti (mehanizme) preprečiti, da bi prišlo do takšne situacije. Kljub temu pa ima (upoštevaje tudi zadnjo alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr4) v takih primerih možnost (in posledično dolžnost) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki za takšen sprejem pridejo v poštev, kot tudi primerjavo njihove obremenjenosti. Šele takšne ugotovitve oziroma primerjava omogočata presojo, v katerem zavodu bo namestitev za osebo oziroma v konkretnem primeru (upoštevaje specifike njegovega zdravstvenega stanja) nasprotnega udeleženca najprimernejša.5 Vse to (torej ugotovitve glede primernosti/zasedenosti ostalih zavodov in primerjava njihove obremenjenosti) pa je v izpodbijanem sklepu izostalo. Sodišče prve stopnje je omenilo zgolj, da naj bi tudi drugi zavodi navedli, da nasprotnega udeleženca zaradi prostorske stiske in prezasedenosti ne morejo sprejeti, a tega konkretneje ni obrazložilo. CSD je poleg mnenja Socialno varstvenega zavoda X svojemu predlogu priložil tudi mnenje Socialno varstvenega zavoda Y z dne 8. 10. 2018, do katerega se sodišče prve stopnje konkretneje (v smislu primerjave z zasedenostjo v Socialno varstvenem zavodu X) ni opredelilo. Prav tako iz spisa ni razvidno, da bi bila s strani drugih za sprejem potencialnih socialno varstvenih zavodov pridobljena tovrstna mnenja (pravilneje podatki), niti da bi bilo kaj takega s strani sodišča prve stopnje sploh zahtevano.

7. Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep v celoti6 razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP7 v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZPP in 37. členom ZNP8). Pritožbeno sodišče je ocenilo, da bo lahko dopolnitev dokaznega postopka v smislu prejšnje točke obrazložitve tega sklepa hitreje in učinkoviteje izvedlo sodišče prve stopnje. Prav tako bi upoštevaje dejstvo, da sta v izpodbijanem sklepu praktično v celoti izostala, takšno ugotavljanje in oprava konkretizirane primerjave prezasedenosti/obremenjenosti posameznih (za sprejem potencialnih) socialno varstvenih zavodov šele s strani tega sodišča pomenila nesorazmeren poseg v pravico do pravnega sredstva udeležencev.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje v treh dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami. 2 Na mnenje (izvid) omenjenega izvedenca, ki ga je podal pisno dne 22. 1. 2019 oziroma na naroku dne 13. 2. 2019 (na katerem sta bila prisotna tudi nasprotni udeleženec in njegova odvetnica), pripomb ni bilo. 3 Glej sklep tukajšnjega sodišča I Cp 2480/2018 z dne 18. 12. 2018. 4 Ki zahteva preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. 5 Glej sklepa tukajšnjega sodišča I Cp 2480/2018 z dne 18. 12. 2018 in I Cp 128/2019 z dne 18. 1. 2019. 6 In sicer tudi glede odločitve (1. točka izreka), da je predlog za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda utemeljen, saj je ta sama za sebe (brez določitve konkretnega zavoda in trajanja ukrepa) brezpredmetna. 7 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 8 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami.