Jedro

Ker je tožnica vložila tožbo o zadevi, ki je že bila predmet socialnega spora, in ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšno tožbo v okviru predhodnega preizkusa tožbe zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice zoper toženo stranko, s katero je tožnica izpodbijala odločbo tega organa št. … z dne 4. 7. 2007, saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno.

Zoper sklep o zavrženju se pritožuje tožnica. V laični pritožbi navaja, da toženec nima pravice zahtevati vračila izplačil, za katere sam meni, da so neopravičena, ker ni nikjer navedel, da bo to zahteval nazaj. Predlaga, da se odločba toženke o vračilu preplačil odpravi na stroške toženca.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku pritožbe zoper sklep se v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, prav tako ni prišlo do kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi se sklep o zavrženju tožbe nanaša na tožbo, ki jo je tožnica vložila pred Upravnim sodišče Republike Slovenije in je bila ta tožba odstopljena socialnemu sodišču kot stvarno pristojnemu sodišču. Tožnica je v laični tožbi zahtevala sodno varstvo zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. ... z dne 4. 7. 2007, s katero je toženec ugotovil, da je dajatev – invalidska pokojnina v obdobju od 17. 11. 2006 do 31. 3. 2007 preveč izplačana v višini 1.251,33 EUR in da je ta znesek zavarovanka dolžna vrniti tožencu v roku 9 mesecev, v nasprotnem primeru se bodo zaračunavale zamudne obresti in izvedla prisilna izterjava na stroške dolžnika. O tej zadevi pa je bila pravda začeta že s tožbo, ki jo je tožnica vložila pri sodišču prve stopnje dne 20. 10. 2007 in jo je to vodilo pod opr. št. Ps 2660/2007 in je bil tožbeni zahtevek na odpravo sklepa in odločbe toženke s sodbo Ps 2660/2007 z dne 7. 7. 2009 zavrnjen, kar je bilo potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 508/2009 z dne 12. 11. 2009. Ker je tožnica vložila tožbo, ki je že bila predmet socialnega spora in je o zadevi bilo že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšno tožbo, na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP v okviru predhodnega preizkusa tožbe, zavrglo, saj je ugotovilo, da je stvar pravnomočno razsojena.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.