Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 1514/2015

ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.1514.2015 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč odmera nagrade in stroškov odvetniku čas odsotnosti iz pisarne dokazno breme
Upravno sodišče
16. december 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Okoliščina odsotnosti iz pisarne v času potovanja je že po naravi stvari lahko iz objektivnih razlogov, na katere odvetnik nima nujno vpliva, variabilna in od primera do primera različna. Zato je po naravi stvari dokazno breme na strani odvetnika, da že ob predložitvi izpolnjene napotnice, priloži tudi stroškovnik za opravljena dejanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je tožena stranka odločila, da se Odvetniški pisarni A. d.o.o. prizna nagrada v višini 399,07 EUR, pri čemer je v navedeni znesek vštet davek na dodano vrednost v višini 71,96 EUR. V obrazložitvi akta je navedeno, da je bila Odvetniška pisarna A. d.o.o., z odločbo opr. št. Bpp 1023/2014 z dne 21. 1. 2015, dodeljena prosilki B.B. za nudenje izredne brezplačne pravne pomoči od 27. 10. 2014 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku v zvezi z določitvijo preživnine za prosilko kot nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze. Po pregledu stroškovnika in spisa Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. IV P 72/2015, organ ugotavlja, da stroškovnik ni povsem v skladu z določbami Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) in obsegom opravljenega dela. Odvetniški pisarni ne gre priznati 3-krat po 80 točk za odsotnost iz pisarne z dne 13. 5. 2015, 3. 7. 2015 in 9. 9. 2015, ampak 3-krat po 40 točk. Po podatkih pridobljenih iz TIS-a, je čas potovanja na relaciji od pisarne odvetniške pisarne do sodišča v Kranju izračunan ob maksimalno dovoljeni hitrosti in polno pretočni cesti in sicer na 0:22:55 ure. Ti podatki dajejo oceno, da odvetniška pisarna za čas potovanja ni mogla porabiti več kot pol ure v eno smer (4. odstavek 6. člena OT).

2. Odvetniški pisarni se med drugim prizna 40 točk za odsotnost iz pisarne dne 13. 5. 2015 (4. odstavek 6. člena OT), 40 točk za odsotnost iz pisarne z dne 3. 7. 2015 (4. odstavek 6. člena OT) in 40 točk za odsotnost iz pisarne dne 9. 9. 2015 (4. odstavek 6. člena OT).

3. V tožbi tožnik pravi, da je med drugim priglasil tudi stroške na podlagi 4. točke 6. člena Odvetniške tarife. V skladu s to točko pripada odvetniku za vsake začete pol ure 20 točk za čas odsotnosti iz pisarne za čas potovanja. Za čas potovanja se šteje čas, ki ga odvetnik potrebuje od kraja sedeža pisarne do sodišča. Čas, ki ga potrebuje odvetnik od sedeža odvetniške pisarne na C. do sedeža Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova 2, je najmanj 40 minut. Sodišče je v izpodbijani odločbi ugotovilo, da je potreben čas 0:22:55 ure, pri tem pa se sklicuje na podatke telefonskega imenika Slovenije, kjer sta dolžina poti in čas zgolj informativne narave.

4. Iz podatkov drugih portalov, kot je AMZS, je samo čas vožnje 29 minut. Ob tem, da vsi portali upoštevajo polno pretočnost cest. Notorno dejstvo je, da je cesta v smeri Jesenice – Kranj zelo prometna, ob katerikoli uri, tako da težko govorimo o polni pretočnosti. Poleg tega na njej vedno izvajajo najrazličnejša dela, zaradi katerih je hitrost vožnje omejena, s tem pa je tudi poraba časa večja.

5. Ta čas je izračunan tudi izključno kot čas vožnje, vanj pa ni vštet čas, ki je potreben od parkirišča do sodišča. Ker je v neposredni bližini sodišča običajno problem s parkiranjem, je edino sigurno parkirišče v garažni hiši, od katere pa je do sodišča potrebnih vsaj 3 minute. Iz navedenega izhaja, da je čas potovanja več kot pol ure in, da so priglašeni stroški, potrebni za potovanje, pravilni.

6. Tožeča stranka je priglasila 4x po 30 točk, kar pomeni odsotnost 4x po pol ure, oziroma 40 minut v eno in enako v drugo smer potovanja. Kot dokaz predlaga zaslišanje odvetnika Č.Č. in vpogled v podatke s portala Razdalje.si in AMZS. Predlaga odpravo sklepa in zahteva povrnitev stroškov postopka.

7. V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da je pri odmeri stroškov za odsotnost iz pisarne v času potovanja upoštevala razdaljo med naslovom Odvetniške pisarne A. d.o.o., in naslovom Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova 2, Kranj (torej od vrat do vrat), kot je prikazal program TISD, priložen Telefonskemu imeniku Slovenije Telekoma Slovenije d.d., in sicer po kriteriju najkrajše poti – 35,57 km in čas 0:22:55 v eno smer. Po kriteriju najhitrejše poti je program prikazal 35,68 km in čas 0:22:36 v eno smer. Program TIS pri izračunu poti upošteva polno pretočnost cest. Tožena stranka pojasnjuje, da se je kot čas upošteval čas, ki ga je izračunal program, ki je sodišču na voljo, poleg tega se je upoštevala najkrajša pot. Priznanje dodatne odsotnosti iz pisarne v času potovanja po presoji tožene stranke ni možna, saj v nobenem primeru porabljeni čas na poti ne presega časa 30 minut. Poleg tega tožena stranka meni, da je uporabila ustrezen program in ne vidi razloga, zakaj naj bi za izračun razdalje uporabil prav portal AMZS. Po mnenju tožene stranke so prav tako podatki portala AMZS zgolj informativne narave. Glede navedb tožeče stranke, da je v neposredni bližini sodišča običajno problem s parkiranjem, tožena stranka poudarja, da je okrog sodišča na voljo dovolj parkirnih mest. Prav tako odvetniška pisarna ni z ničemer izkazala, da je morala v času obravnavnih dni parkirati ravno v parkirni hiši, ki pa je plačljiva.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Okrožno sodišče v Kranju je dne 9. 7. 2015 prejelo napotnico, ki jo je izpolnil tožnik in v rubriki IV. napotnice je tožnik navedel, da je obračun stroškov v prilogi napotnice. Glede odsotnosti iz pisarne je tožnik v prilogi k napotnici v okviru podatkov o stroških navedel le število točk (za odsotnost iz pisarne), datum odsotnosti ter ustrezno določilo Odvetniške tarife. Ob tem ni specifično navedel, koliko časa je bil odsoten iz pisarne dne 13. 5. 2015, dne 3. 7. 2015 in dne 9. 9. 2015 niti ni predložil kakšne listine, ki bi izkazovala razdaljo in povprečen čas, ki je potreben za pot iz njegove pisarne na Okrožno sodišče v Kranju. Ta pomanjkljivost pri opredelitvi stroškovnika v navedenem delu je ključna za razrešitev obravnavanega spora.

10. Tudi tožena stranka ni ravnala, kot bi bilo povsem prav in zaželeno, saj iz izpodbijane odločbe izhaja, da je na podlagi tako opredeljenih stroškov sama ugotavljala dejansko stanje na način, da je vpogledala v Telefonski imenik Slovenije (TIS) in je preko tega ugotovila čas potovanja na relaciji od pisarne tožeče stranke do sodišča v Kranju, izračunan ob maksimalno dovoljeni hitrosti in polno pretočni cesti in je ugotovila, da je za to potreben čas skoraj 23 minut, kar je manj kot 30 minut (4. odstavek 6. člena OT). Sodišče nima podlage za oceno, da je tožena stranka uporabila neverodostojen vir ali očitno neustrezen vir za ugotavljanje potovalnega časa. Vendar pa bi bilo bolje, če bi tožena stranka, preden je izdala izpodbijano določbo, z ugotovljenim dejstvom seznanila tožnika, da bi se ta lahko pred izdajo odločbe natančneje izrekel o tej okoliščini (1. odstavek 9. člena ZUP in 1. odstavek 138. člena ZUP). Vendar pa ta procesna pomanjkljivost v izpodbijanem aktu ni takšna, da bi šlo za bistveno kršitev določb postopka v tem smislu, da tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev (3. točka 2. odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 3. odstavkom 27. člena ZUS-1). Okoliščina odsotnosti iz pisarne v času potovanja je namreč že po naravi stvari lahko iz objektivnih razlogov, na katere odvetnik nima nujno vpliva, variabilna in od primera do primera različna. Zato je po naravi stvari dokazno breme na strani odvetnika, da že ob predložitvi izpolnjene napotnice, ki mora po zakonu vsebovati obračun stroškov in posamezne zneske (10. alineja 4. odstavka 39. člena ZBPP), in kar je dolžnost odvetnika (1. odstavek 40. člena ZBPP), priloži tudi stroškovnik za opravljena dejanja (3. odstavek 40. člena ZBPP); ta pa zajema tudi čas potovanja oziroma čas odsotnosti iz pisarne (4. odstavek 6. člena OT). Tožnik tega ni storil ob predložitvi stroškovnika, pa bi to moral narediti zaradi tega, ker gre za tako postavko v stroškovniku, ki ima lahko zaradi objektivnih okoliščin, na katere odvetnik nima nujno vpliva, različne vrednosti. Ker je tožnik začel dokazovati trajanje odsotnosti iz pisarne šele po prejemu izpodbijanega akta, ravnanje tožene stranke ni mogoče šteti za absolutno bistveno kršitev določb postopka. Ob tem je sodišče upoštevalo tudi, da tožnik niti v tožbi ne trdi in ne dokazuje, da je bil zaradi omenjenih treh prihodov na sodišče v Kranju vsakič odsoten več kot 30 minut, ki jih je porabil za pot v eno smer, ampak na splošno poskuša s podatki iz portala AMZS utemeljiti, da je čas odsotnosti zaradi poti v eno smer v vsakem primeru večji kot 30 minut. Oba vira - TIS, ki ga je uporabila tožena stranka v izpodbijanem aktu, in portal AMZS, ki ga je uporabil tožnik v tožbi, lahko služita zgolj kot orientacijski pomagali za presojo konkretnih okoliščin vsakega posamičnega primera, glede slednjega pa tožnik v tožbi ne navaja ničesar konkretnega za navedene tri poti na sodišče v točno določenih dnevih. Ker tožnik ni izpolnil svojega dela dokaznega bremena ob predložitvi stroškovnika, omenjena procesna pomanjkljivost tožene stranke ni vplivala na zakonitost odločbe, in sodišče ne more ugoditi predlogu tožnika za zaslišanje in vpogled v portal Razdalje.si na spletni strani AMZS, zato da bi se šele v upravnem sporu razčistila sporna okoliščina o tem, koliko časa je bil tožnik odsoten iz pisarne zaradi omenjenih treh narokov. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokaze, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta (3. odstavek 20. člena ZUS-1).

11. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

12. Kadar sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia