Jedro

Zakonska skupnost ni skupnost, v kateri se obračunava vsak prispevek v denarju ali po vrednosti na trgu, spor o deležih pa ne obračunska pravda. V sporu je treba upoštevati vsako prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine, pa čeprav ni materialne narave.

Prav zaradi denarne nemerljivosti vseh drugih oblik dela in prizadevanj zakoncev izven delovnega razmerja je zakonodajalec v 1. odstavku 59. člena ZZZDR tudi določil domnevo, da sta deleža zakoncev enaka. Z merili iz drugega odstavka tega člena pa preprečil različno vrednotenje posameznih prispevkov, do katerih lahko pride tudi zaradi enostranskih interesov posameznega zakonca ob istočasnem opuščanju skrbi za družino.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala poleg že prisojenih 185/1000 na nepremičnini vl. št. 1971 parc. št. 1729/17 še nadaljnjih 315/1000. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in ji prisodilo še 185/1000, odločitev o 26% pa razveljavilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da je sodišče druge stopnje v celoti sprejelo dejanske ugotovitve na prvi stopnji, da pa je zmotno materialnopravno ovrednotilo delo ene in druge stranke. Izenačilo je gospodinjsko delo in skrb za edinega otroka z nesorazmernimi napori toženca v službi in pri gradnji hiše. Pri tem sodišče druge stopnje niti ne omenja sredstev, ki jih je toženec pridobil pred zakonsko zvezo in tudi ne posojil in družbenih kreditov, čeprav jih je sam vračal tudi po prenehanju skupnega življenja. Pri tem ne ugotavlja nobenega ekvivalenta za ta sredstva na strani tožnice. Prav tako ne upošteva, da je tudi toženec prispeval pri gospodinjstvu in vzgoji otroka. Sodišče s tem uvaja popolno uravnilovko. Takšna odločitev je materialnopravno zmotna, kolikor pa gre za prosti preudarek, pa predstavlja tudi kršitev ZPP. Zato predlaga, da revizijsko sodišče drugostopno sodbo tako spremeni, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in prvostopna sodba potrdi. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma opozarja, da je revizija izredno pravno sredstvo, ki omogoča le omejeno presojo izpodbijane odločbe. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve prve in druge stopnje, ker izpodbijanje dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP). Revident lahko načenja vprašanja dejanske narave le preko morebitnih procesnih kršitev. Te pa mora opredeljeno navesti in jih obrazložiti (386. člen ZPP).

Tožena stranka izrecno uveljavlja le kršitev določb pravdnega postopka o prostem preudarku. Vendar 223. člen ZPP ni določba, ki jo sodišče pri odločanju v tovrstnih sporih uporablja. Sodišče odloča o deležih na skupnem premoženju po materialnopravnih merilih, določenih v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89, ZZZDR), predvsem v njegovem 59. členu. Ta merila je sodišče uporabilo tudi v obravnavanem sporu. In prav ta revident tudi izpodbija. Izpodbija torej materialnopravno pravilnost sodbe sodišča druge stopnje.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki prisodilo še 185/1000 tako, da znaša njen delež na skupnem premoženju 1/2, na celotni nepremičnini pa nekaj več kot 1/3. Razlika med presojo tožene stranke in sodišča je pravzaprav le v tem, da ne priznava enakovrednosti prispevkov ene in druge stranke. Revident posebej izpostavlja svoje "nesorazmerne" napore v službi (nadurno delo, delo ob praznikih in dopustu) istočasno pa svoje fizično delo na zgradbi (kar sicer ni združljivo). Delo tožnice kot višje medicinske sestre v vojaški bolnici in njeno delo doma ter v zvezi z otrokom je po tem izhodišču samo po sebi in brez dodatnega utemeljevanja bistveno manj vredno. Revizijsko sodišče ugotavlja, da takšno vrednotenje ni v skladu z 59. členom ZZZDR. Ker mu je sledilo tudi sodišče prve stopnje, je s tem zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje v svoji odločbi pravilno posebej poudarilo vsebino in namen tega člena in nato ponovno ocenilo prispevke ene in druge stranke.

Zakonska skupnost ni skupnost, v kateri se obračunava vsak prispevek v denarju ali po vrednosti na trgu, spor o deležih pa ne obračunska pravda. V sporu je treba upoštevati vsako prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine, pa čeprav ni materialne narave. Trdna materialna opora za izračun deležev na skupnem premoženju so pravzaprav le osebni dohodki zakoncev (v tem sporu enaki), vsi ostali denarni prispevki s krediti, darili in posojili svojcev ter prijateljev, pa se praviloma upoštevajo kot prispevek obeh oz. obema. Prav zaradi denarne nemerljivosti vseh drugih oblik dela in prizadevanj zakoncev izven delovnega razmerja je zakonodajalec v 1. odstavku 59. člena ZZZDR tudi določil domnevo, da sta deleža zakoncev enaka. Z merili iz drugega odstavka tega člena pa preprečil različno vrednotenje posameznih prispevkov, do katerih lahko pride tudi zaradi enostranskih interesov posameznega zakonca ob istočasnem opuščanju skrbi za družino. Takšni prispevki zato ne morejo imeti za posledico večji delež na skupnem premoženju. Sodišče druge stopnje je ob takšnem izhodišču in na podlagi dejstev, ugotovljenih na prvi stopnji, o deležih pravdnih strank pravilno razsodilo.

Kar zadeva ugovor toženca, da sodišče ni upoštevalo sredstev, ki jih je pridobil pred nastankom skupnega življenja s tožnico, pa revizijsko sodišče le pripominja, da so bila ta sredstva med dolgotrajnim postopkom ugotovljena in da so znašala le 2,34% nakupne vrednosti neizgrajene nepremičnine (str. 106 spisa), kar toženec kasneje ni nikoli izpodbijal ali posebej uveljavljal. Glede na navedeno reviziji ni bilo mogoče ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).