Jedro

Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo razloge, zaradi katerih je verjelo izpovedbam predlagateljic in ne izpovedbi nasprotnega udeleženca - dokazna ocena temelji na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in preverljivi. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v sklepu prepričljivo pojasnilo, katera zatrjevana odločilna dejstva šteje za bolj verjetna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljicama povrniti pritožbene stroške v višini 262,05 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu naložilo, da v roku oseminštiridesetih ur za obdobje šestih mesecev prepusti predlagateljicama stanovanje na naslovu Ulica 4, A. v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam, in da opusti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo (I), da se nasprotnemu udeležencu prepoveduje: za obdobje 12 mesecev približevati se prvi predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 metrov, za obdobje 12 mesecev zadrževati se v bližini delovnega mesta prve predlagateljice na razdaljo manjšo od 200 metrov, za obdobje 6 mesecev zadrževati se v bližini stanovanja na naslovu Ulica 4, A. na razdalji manjši od 200 metrov (II), da se nasprotnemu udeležencu prepoveduje za obdobje 3 mesecev približevati se drugi predlagateljici in mld. B. B. na razdaljo manjšo od 200 metrov, zadrževati se v bližini Vrtca C. na razdalji manjši od 200 metrov, zadrževati se v bližini Srednje šole D.  na razdalji manjši od 200 metrov (III), da se nasprotnemu udeležencu prepoveduje za obdobje 12 mesecev navezovati stike s prvo predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo in preko tretjih oseb, da se za obdobje 3 mesecev nasprotnemu udeležencu prepove navezovati stike z drugo predlagateljico in mld. B. B. na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo in tudi preko tretjih oseb (IV), da prepovedi iz I., II., III. in IV. točke izreka tega sklepa ne veljajo v obsegu, ki bi bil potreben za izvajanje stikov nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico ter mld. B. B. in ki ga določi sodišče v postopku zaradi varstva koristi otroka (V), da se nasprotnemu udeležencu za primer kršitve ukrepov iz I., II., III. in IV. točke v zvezi z V. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR in če bo nasprotni udeleženec prekršil katerega od izrečenih ukrepov bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izdalo nov sklep, s katerim mu bo izreklo novo, višjo denarno kazen za primer, če bo nasprotni udeleženec tudi v nadaljevanju kršil izrečene ukrepe (VI), da se zavrne, kar sta predlagateljici zahtevali več ali drugače (glede takojšnje in neomejene prepustitve stanovanja v izključno rabo, izselitve iz stanovanja, obdobja prepovedi približevanja stanovanju, VII), da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljicama povrniti stroške tega postopka ter da bo o njihovi višini in naložitvi v plačilo odločeno s posebnim sklepom in da breme sodne takse za postopek nosi nasprotni udeleženec (VIII), da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njene izvršitve (IX).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da izpodbija sklep v celoti1 iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Nasprotni udeleženec zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Sodišče v sklepu ni navedlo razlogov, zaradi katerih verjame izpovedbam predlagateljic in ne nasprotnemu udeležencu, ki je vsakršno nasilje zanikal, s tem, da je opisal in priznal dogodek iz leta 2013 in izpostavil, da ga obžaluje.

4.Sodišče se v sklepu ni opredelilo do kazenske ovadbe in ni preverilo poročil policijske postaje, ki so povezana s kazensko ovadbo, s tem, da vsebina kazenske ovadbe ne izkazuje akutnega nasilja, ki naj bi se preprečil z izrečenimi ukrepi.

5.Sodišče se v sklepu ni opredelilo do vprašanja, kdo bo plačeval najemnino za stanovanje, saj nasprotni udeleženec zaradi izrečenih ukrepov ne more upravljati hišniških del, s katerimi se plačuje najemnina.

6.Sodišče je odločitev oprlo na izpovedbi predlagateljic. Njuni izpovedbi nista bili dokazani z nobenim drugim dokazom.

7.Predlagateljici na naroku nista izkazovali akutnega strahu pred nasprotnim udeležencem. Prva predlagateljica se je ob zaslišanju nasprotnega udeleženca njegovim izjavam posmehovala. S kretnjami in komentarjem je izkazovala, da nima strahu pred nasprotnim udeležencem. Predlagateljici tudi nista prišli v spremstvu kogarkoli iz varne hiše, kar je običajno v takih postopkih.

8.Prva predlagateljica je v kritičnem obdobju šestih mesecev pred vložitvijo predloga zatrjevala zgolj izgorelost in pomanjkanje volje, ni pa zatrjevala obstoja nasilja. Predlog je bil tudi vložen šele dva meseca potem, ko je prva predlagateljica z otrokoma odšla v varno hišo. Prva predlagateljica ni opisala nobenega nasilnega dogodka pred odhodom v varno hišo, kar je sicer običajno, da se zapolni verjetnost, da se je žrtev umaknila iz nasilnega okolja. Prva predlagateljica se je 11. 3. 2026 izselila iz stanovanja in odšla v varno hišo, šele 24. 3.2026 pa je vložila kazensko ovadbo, česar sodišče ni upoštevalo.

9.Glede razhoda zakonskih partnerjev je nasprotna udeleženka navajala, da je nasprotni udeleženec enkrat pred časom v smehu rekel, da se nikoli ne bo ločil, navedena izjava pa je za prvo predlagateljico pomenila, da ne bo mogla z nasprotnim udeležencem urediti razhoda, ker želi razvezo. Ta časovno odmaknjena izjava je bila iztrgana iz konteksta in ne kaže na ogroženost prve predlagateljice.

10.Sodišče je prezrlo trud nasprotnega udeleženca, da je skrbel za stanovanje. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da sta imela v zakonski zvezi s prvo predlagateljico veliko težav, da sta imela finančne težave, da ko se je družina preselila v Slovenijo, se je družina borila za preživetje, da je imel nasprotni udeleženec ves čas sindrom izgorelosti in psihične težave, ker je predlagateljica ves čas pritiskala nanj in zahtevala, da je poslovno uspešen. Iz teh razlogov se je nasprotni udeleženec v letu 2023 zatekel po psihiatrično pomoč. Iz izvida psihiatrične klinike izhaja, da nanj pritiska prva predlagateljica in da se zato nasprotni udeleženec počuti nemočnega.

11.Nasprotni udeleženec je opisal dogodek z drugo predlagateljico in priznal, da sta imela v dvigalu konflikt, vendar je isto situacijo opisoval na drugačen način, ki pa je življenjsko bistveno lažje razumeti. Nasprotni udeleženec takrat ni bil alkoholiziran, kot to ugotavlja sodišče. Sodišče je spregledalo, da iz kazenske ovadbe prve predlagateljice ne izhaja nobena navedba o nasilju nad drugo predlagateljico, da prva predlagateljica ni izpovedovala o obstoju fizičnega nasilja, kot ga je izpovedovala zoper sebe druga predlagateljica, kar kaže, da sodišče ni naredilo pravilnega zaključka, ko je svojo odločitev v tem delu oprlo na izpovedbo druge predlagateljice.

12.Nobena predlagateljica ni izpovedovala, da bi ju nasprotni udeleženec ogrožal, zalezoval ali poskušal kontaktirati v času, ko sta bili v varni hiši.

13.Nasprotni udeleženec si ne more zagotoviti drugega bivališča v roku oseminštiridesetih ur. V tem času ne more iz nepremičnine odpeljati osebnih stvari in predmetov, ki jih potrebuje za življenje. V stanovanju ima tudi predmete za opravljanje gradbenih del.

14.Sodišče se ni opredelilo glede dejstva, da gre za prepustitev stanovanja, ki je vezano na nasprotnega udeleženca, ker se najemnina za stanovanje plačuje na način, da nasprotni udeleženec opravlja hišniška dela ter da opravlja dela na stavbi. Treba je tudi izdelati do konca fasado na stavbi in opraviti druga obnovitvena dela na stavbi. Prva predlagateljica je izpovedala, da ni opravljala hišniških del, zato sklep ni izvršljiv. Iz teh razlogov stanovanje ne more biti prepuščeno prvi predlagateljici. V tem delu so razlogi sodišča v nasprotju z dokumentacijo in dokazi v spisu.

15.Predlog prve predlagateljice zasleduje povsem druge cilje. Prva predlagateljica želi priti do stanovanja. Sodišče je z odločitvijo prejudiciralo vprašanje zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, urejalo je tudi premoženjskopravna razmerja med razhajajočima zakoncema glede prepustitve stanovanja.

Odgovor na pritožbo

Predlagateljici v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev ter zahtevata povrnitev pritožbenih stroškov.

Glede utemeljenosti pritožbe

Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Pravilno je tudi uporabilo materialno pravo.2

Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo razloge, zaradi katerih je verjelo izpovedbam predlagateljic in ne izpovedbi nasprotnega udeleženca - dokazna ocena temelji na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in preverljivi. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v sklepu prepričljivo pojasnilo, katera zatrjevana odločilna dejstva šteje za bolj verjetna. Odločilo je po svojem prepričanju in na podlagi celostne dokazne ocene. Ugotovitve sodišča prve stopnje ne temeljijo zgolj na izpovedbah predlagateljic, marveč tudi na dokazni oceni listin.3 Dokazna ocena sodišča prve stopnje je torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, s tem, da se pritožba ne opredeli do ugotovitev sodišča prve stopnje glede psihičnega nasilja, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec do prve predlagateljice, potem, ko je prva predlagateljica izklopila aplikacijo za sledenje4, in da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da sta bila otroka posredno deležna psihičnega nasilja, ki ga je nad prvo predlagateljico izvajal nasprotni udeleženec.5 Sodišče prve stopnje je v sklepu tudi navedlo logične in razumne razloge, zaradi katerih ni sledilo izpovedbi nasprotnega udeleženca, da v dvigalu ni prišlo do fizičnega kontakta med njim in drugo predlagateljico.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje v sklepu ni opredelilo do kazenske ovadbe in njene vsebine in do dejstva, da se najemnina za stanovanje plačuje na način, da nasprotni udeleženec opravlja hišniška dela.6

Nasilje v družini je prepovedano (prvi odstavek 3. člena ZPND). Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije (peti odstavek 3. člena ZPND). V postopku so bila ugotovljena ravnanja, s katerimi je nasprotni udeleženec nad prvo predlagateljico, tudi ob prisotnosti otrok, vrsto let izvajal kontinuirano psihično nasilje - v prepirih jo je žalil z grdimi besedami, ji govoril, da je nesposobna in nestabilna, na različne načine jo je poniževal in izvrševal nadzor ter jo spravljal v podrejen položaj, tudi z izjavami, s katerimi je nasprotoval razvezi zakonske zveze. Simptomatična so njegova ravnanja, s katerimi je terjal od prve predlagateljice, da ponovno priklopi aplikacijo na telefonu za sledenje, da ji je očital, da se je srečala z nekim moškim in jo je zato čakal pred službo, kjer je dosegel, da so mu pokazali posnetke video kamer, prebrskal je tudi zgodovino klicev na telefonu prve predlagateljice in ugotovil, da je na ime EE shranjena telefonska številka, zato je od delodajalca prve predlagateljice terjal preverjanje tega imena in prejel tudi odgovor.7 Nasprotni udeleženec je bil v preteklosti nekajkrat tudi fizično nasilen do prve predlagateljice,8 zato so bili psihični pritiski za prvo predlagateljico toliko večji glede na zavedanje, da je nasprotni udeleženec zmožen tudi fizičnega nasilja, kot to pravilno razloguje sodišče prve stopnje.

Ugotovljeno nasilje nasprotnega udeleženca nad prvo predlagateljico ne potrjuje pritožbene teze, da so med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem obstajali le dolgoletni družinski spori in da ni izkazana takšna intenziteta ogroženosti prve predlagateljice in otrok, ki bi terjala izrek ukrepov po 19. členu ZPND. Namen izrečenih ukrepov je preprečiti bodoča nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca nad prvo predlagateljico in otrokoma ter s tem njihovo varstvo, ker je bilo izkazano za verjetno, da bi nasprotni udeleženec lahko istovrstna dejanja zopet ponovil in na ta način znova protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice prve predlagateljice in obeh otrok ter jim povzročil (dodatno) škodo.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v dvigalu prišlo do fizičnega kontakta med drugo predlagateljico in nasprotnim udeležencem in da se je dogodek odvil tako, kot je izpovedala druga predlagateljica, pri tem pa pravilno dokazno ovrednotilo tudi dotedanja nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca zoper prvo predlagateljico.9

Nasprotni udeleženec v pritožbi zatrjuje, da ni ogrožal, zalezoval ali poskušal kontaktirati s prvo predlagateljico in otrokoma v času, ko so bili v varni hiši, kar ni razlog, zaradi katerega ukrepi ne bi bili potrebni, je pa lahko razlog, zaradi katerega predlagateljici nista prišli na narok v spremstvu predstavnikov varne hiše.

Neizkazane so pritožbene navedbe, da predlagateljici na naroku nista izkazovali akutnega strahu pred nasprotnim udeležencem, da se je prva predlagateljica ob zaslišanju nasprotnega udeleženca njegovim izjavam posmehovala in s kretnjami in komentarjem izkazovala, da nima strahu pred nasprotnim udeležencem.

1.Prva predlagateljica v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo predloga ni zatrjevala zgolj, da je izgorela in da ima pomanjkanje volje - konkretno je opisala psihične pritiske, ki jih je izvajal nad njo nasprotni udeleženec, ki so v končni fazi pripeljali do njenega čustvenega zloma, zaradi katerega je 11. 3. 2026 z otrokoma odšla v varno hiši. Glede na izkazano večletno (kontinuirano) nasilje nasprotnega udeleženca nad prvo predlagateljico, ni odločilno, da je prva predlagateljica predlog vložila "šele" 1. 4. 2026 in "šele" 24. 3. 2026 kazensko ovadbo, kot to izpostavlja pritožba.

2.Pritožbeno sodišče glede na ugotovljena nedopustna/protipravna ravnanja nasprotnega udeleženca ne sledi njegovim navedbam v pritožbi, da je "enkrat pred časom v smehu rekel, da se nikoli ne bo ločil" in da je sodišče prve stopnje navedeno izjavo iztrgalo iz konteksta.

3.Nasprotni udeleženec pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi ni navedel dejstev in ni predložil dokazov, ki bi potrjevali pritožbene navedbe, da si ne more zagotoviti drugega bivališča v roku oseminštiridesetih ur in da v tem času ne more iz nepremičnine odpeljati osebnih stvari in predmetov, ki jih potrebuje za življenje in za opravljanje svojega dela v gradbeništvu.

4.Iz najemne pogodbe z dne 4. 8. 2022, ki ima zgolj tri člene, izhaja, (1) da najemodajalec kot solastnik stavbe daje v najem stanovanjsko enoto v prvem nadstropju nasprotnemu udeležencu kot najemniku, da se strinja, da nasprotni udeleženec in prva predlagateljica ter nujna otroka na naslovu nepremičnine prijavijo stalno bivališče, (2) da se najemnik "obvezuje, da bo najemnina poračunana z rednim vzdrževanjem hiše in okolice hiše (košnja trave, skrb za red in čistočo)", (3) da najemna pogodba velja šestinšestdeset mesecev. Glede na vrsto in obseg hišniških del, kot so določena v najemni pogodbi, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izpovedbi prve predlagateljice, da bo te obveznosti lahko izpolnjevala sama. Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi ne izpodbija nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je prva predlagateljica o tem že dogovorila z najemodajalcem10 in da bo njeno delo zadostovalo za izpolnitev nadomestne obveznosti glede plačila najemnine. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je treba napraviti do konca fasado na stavbi in opraviti druga obnovitvena dela na stavbi, v ta namen pa ni predložil nobenega dokaza, s tem, da pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz najemne pogodbe ne izhaja, da bi bil nasprotni udeleženec dolžan kot najemnik za poplačilo najemnine opraviti ta dela.

5.Glede na ugotovljena dejstva, so neutemeljene pritožbene navedbe, da prva predlagateljica s predlogom zasleduje cilj, da bo prišla do stanovanja in da je z odločitvijo sodišče prve stopnje urejalo premoženjskopravna razmerja med razhajajočima zakoncema glede prepustitve stanovanja in glede vprašanja zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo.11

Odločitev pritožbenega sodišča

6.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških postopka

7.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagateljici sta vložili odgovor na pritožbo, v katerem sta se opredeljeno opredelili do pritožbenih navedb, zato so bili stroški odgovora na pritožbo potrebni. Pritožbeno sodišče je predlagateljicama priznalo stroške zastopanja po odvetniku: za sestavo odgovora na pritožbo 192,00 EUR, za zastopanje dveh predlagateljic 19,20 EUR, za materialne stroške 3,60 EUR, za DDV 47,25 EUR, kar je skupaj 262,05 EUR. Nasprotni udeleženec mora v roku petnajstih dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča plačati predlagateljicama priznane pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.