Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje je neprepričljiv, kot opozarja pritožba pa je tudi preuranjen, glede na to, da sodišče prve stopnje o posesti spornega zemljišča ni zaslišalo ne pravdnih strank, ne izvedlo ostalih predlaganih dokazov v zvezi s tem. Oprlo se je le na fotografije in navedbe pravdnih strank.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem (ugodilnem) delu r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo, da sta toženca motila tožečo stranko v mirni soposesti zemljišča in garaže, stoječe na prac.št. 330/5, z.k. vložek 1205 k.o. S., s tem, da je 2. toženec dne 14.2.2004 posekal sadno drevje, okrasne grmičke in trto, dne 3.3.2004 pa začel z gradnjo zidu, vse brez dovoljenja tožeče stranke. Hkrati je tožencema naložilo, da v roku 8 dni vzpostavita prejšnje posestno stanje, tako da odstranita gradbeni material, ki se nahaja na parceli tožnikov ob zidu, ki poteka od garaže navpično proti javni poti. Toženca sta se dolžna vzdržati takih in podobnih motilnih dejanj, s katerimi bi tožeči stranki onemogočala ali oteževala mirno soposest nepremičnin na parc.št. 330/5, z.k. vložek 1205, k.o. S.. V II. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Toženca sta dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje, zato morata porušiti zid, ki ga je 2. toženec po naročilu 1. toženca že zgradil in popraviti poškodovano streho garaže." V III. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 144.000,00 SIT.

Zoper ta sklep se po svoji pooblaščenki pritožuje tožena stranka, iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je v sklepu napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, prav tako pa je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo materialno pravo. Nevzdržno je, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožnika F. S. Izjavi pravdnih strank o okoliščini ali je slednji dovolil toženi stranki graditi "sporni" zid oziroma ali je v to privolil, sta si nasprotujoči. Glede te pomembne okoliščine je dejansko stanje napačno in nepopolno ugotovljeno. Prav tako je neutemeljeno zavrnjen dokaz z zaslišanjem A. B., katera je skrbnica predmetnega premoženja in dokaz z zaslišanjem priče M. S. Na obravnavi dne 9.6.2004 pa je bilo tudi napačno ugotovljeno, na kateri parceli leži sporni zid oziroma kje gre meja, o tem pa bi se sodišče prepričalo z ogledom in z vpogledom v upravni spis Upravne enote v K. št. 351-206/99. Na to okoliščino je opozoril 1. toženec, takoj ko je bil zaslišan, saj mu prej ni bila dana možnost. Poleg tega pa se je 1. toženec zastopal sam in je kot tak prava neuk, zaradi česar je bilo, glede na očitno nerazumevanje, kršeno tudi načelo pomoči prava neuki stranki. V izpodbijanem sklepu je zanemarjena okoliščina, da je imel 1. toženec vsa potrebna soglasja za gradnjo zidu, teh soglasij pa ne bi dobil, če bi bila gradnja na parceli tožeče stranke, kar še dodatno potrjuje, da meja poteka tako kot zatrjuje 1. toženec. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaze, je kršilo načelo neposrednosti in javnega obravnavanja iz 4. člena ZPP. Nadalje je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa storilo kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep tudi nima razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje poklonilo vero izpovedi 2. tožnice. Tožena stranka torej ni mogla motiti tožeče stranke v njeni mirni posesti, ker tožeča stranka posesti ni imela. Izpodbijani sklep tudi napačno zaključuje, zakaj je tožena stranka gradila sporni zid. Prav tako iz izpovedi 1. tožnika in 1. toženca ne izhaja, da bi pri gradnji zidu imela kaj tudi 2. toženec oziroma kakšna je bila njegova vloga. V tej smeri niso izvedeni nobeni dokazi, sodišče prve stopnje je poklonilo obema tožencema enako vlogo. Ugotovitev, da je 2. toženec posekal drevesa, grmičke in trte ter začel z gradnjo zidu, ni podprta z dokazi, prav tako ni z dokazi podprto kakšno vlogo je pri tem imel 1. toženec ali njegova žena A. B. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Ker pa je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo (366. čl. ZPP), pritožbeno sodišče odgovora ni obravnavalo.

Pritožba je utemeljena.

Med pravnima strankama je sporno ali je tožeča stranka imela pred motilnim dejanjem v posesti zemljišče, na katerem je prišlo do motilnih dejanj. Sodišče prve stopnje je le na podlagi vpogleda v fotografije, ki jih je v spis vložila tožeča stranka, zaključilo, da sta tožnika imela v soposesti sporno zemljišče pred nastalim motenjem. Ugotovilo je, da sta tožnika izvajala posest z urejanjem in vzdrževanjem svoje celotne parcele, zgradila sta namreč tudi del zidu ob javni poti, s katerim sta sporno zemljišče zaključila v smiselno celoto, poleg tega pa so vanj vpeta tudi vhodna vrata v parcelo tožnikov, tega pa po mnenju sodišča prve stopnje ne bi storila, če ne bi imela spornega zemljišča v soposesti. Po oceni sodišča prve stopnje pa tudi nagib terena in višina - nivo zidov, ki omejujeta sporni pas zemljišča, kaže na posest tožeče stranke na spornem zemljišču. Po oceni pritožbenega sodišča pa je tak zaključek sodišča prve stopnje neprepričljiv, kot opozarja pritožba pa je tudi preuranjen, glede na to, da sodišče prve stopnje o posesti spornega zemljišča ni zaslišalo ne pravdnih strank, ne izvedlo ostalih predlaganih dokazov v zvezi s tem, kot že rečeno se je sodišče prve stopnje oprlo le na fotografije in navedbe pravdnih strank. Pritožbenemu sodišču se tako poraja močan dvom v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja.

Ob tem pa je potrebno poudariti, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da je imela sporno zemljišče v posesti, popolnoma brezpredmetna, saj je tožeča stranka tista, ki mora v sporu zaradi motenja posesti dokazati, da je imela sporno stvar pred nastalim motenjem v posesti oziroma soposesti.

Prav tako je neprepričljiv zaključek sodišča prve stopnje glede dovoljenja, ki naj bi ga 2. tožnik dal toženi stranki za dozidavo zidu. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da tožnika soglasja nista dala, saj s predmetno tožbo gradnji zidu oporekata, navedbe tožene stranke pa so le način opravičevanja svojih dejanj, s katerimi je 1.toženec hotel uresničiti svoj namen, in sicer, da bi s pozidavo zidu tožnikov do višine svojega zidu in izravnavo spornega dela zemljišča z višino svoje parcele, pridobil sporni del zemljišča k svoji parceli. Tožena stranka je v zvezi z dovoljenjem predlagala zaslišanje 2. tožnika, ki naj bi ji to soglasje dal, vendar ga je sodišče prve stopnje kot nepotrebnega zavrnilo. Ker sodišče prve stopnje tudi okoliščine v zvezi z dovoljenjem ni ugotavljalo, saj v zvezi s to okoliščino ni izvedlo predlaganih dokazov, je tudi v tem pogledu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Glede na navedeno je bilo potrebno sklep v izpodbijanem (ugodilnem) delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (po 3. točki 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predvsem razjasniti vprašanje ali je tožeča stranka pred nastalim motenjem imela sporno zemljišče v posesti oziroma soposesti in ali je 2. tožnik dal toženi stranki dovoljenje za pozidavo zidu. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvesti predlagane a še ne izvedene dokaze, vse izvedene dokaze vestno in skrbno oceniti, tako vsakega posebej kot tudi v medsebojni povezavi in na podlagi tega pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje ter svojo odločitev jasno in popolno obrazložiti.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se po določbi 3. odst. 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.