Up-105/96

22.10.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe V. B. iz L. na seji senata dne 22. oktobra 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 197/94 z dne 31.1.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da so ji bile z izpodbijano sodbo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine s tem, ker ji ni bil priznan položaj upravičenke v denacionalizacijskem postopku. Navaja, da je pravočasno vložila zahtevo za denacionalizacijo stavbnega zemljišča, parc. št. 197/5, vl. št. 377 k.o. T., ki predstavlja samostojno parcelo, in je na njej pridobila pravico uporabe na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 28.3.1981 in darilne pogodbe z dne 9.6.1983.

Pravice uporabe na tej parceli pa ni prenesla s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z Občino Ljubljana - Center z dne 9.11.1984, s katero je prodala stanovanje v zgradbi, ki stoji na drugem stavbnem zemljišču parc. št. 209, k. o T. Da pravica uporabe na tem zemljišču ni bila predmet prodaje, je razvidno iz same pogodbe, iz cenitvenega poročila in iz zemljškoknjižnega stanja. Pritožnica še navaja, da je bila k sklenitvi kupoprodajne pogodbe prisiljena, saj bi sicer prišlo do razlastitve. Predlaga, da Ustavno sodišče njeno ustavno pritožbo sprejme in izpodbijano sodbo odpravi.

B.

Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi, s katero je pritožničino tožbo zavrnilo, ugotovilo, da sta prvostopni in drugostopni organ pravilno odločila in utemeljeno zavrnila pritožbene navedbe pritožnice ter da pritožničinih tožbenih navedb, da je bila v sklenitev kupoprodajne pogodbe prisiljena in ji zato pripada status denacionalizacijske upravičenke po 5. členu ZDen, ni mogoče upoštevati v upravnem sporu.

Iz ustavni pritožbi priloženih listin - zahteve za vzpostavitev lastninskega deleža na nacionaliziranem stavbnem zemljišču, vpisanem pri vl. št.377, k.o. T. z dne 30.4.1992, sklepa Sekretariata za urejanje prostora Občine Ljubljana - Center, št. 351-350/92 -07/AN-MS z dne 9.7.1993 in odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 351/D-200/93 z dne 29.12.1994 - je razvidno, da je pritožnica zahtevala denacionalizacijo stavbnega zemljišča parc. št. 197/5, vl.št. 377 k.o. T., ki je bilo podržavljeno takratni lastnici J. B., in da je pravico uporabe na tem zemljišču pritožnica pridobila na podlagi kupoprodajne in darilne pogodbe iz leta 1981 in 1983. Pritožnica je uveljavljala, da je pravna naslednica lastnice, kateri je bilo zemljišče podržavljeno, in je tako na podlagi 15. in 31. člena Zakona o denacionalizaciji upravičena zahtevati vzpostavitev lastninske pravice. Prvostopni organ je s sklepom zahtevo pritožnice zavrgel z obrazložitvijo, da pritožnica ne sodi v krog oseb, ki so upravičene zahtevati vrnitev premoženja, ker ni pravna naslednica lastnice, kateri je bilo zemljišče nacionalizirano. Drugostopni organ je pritožničino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil odločitev prvostopnega organa.

ZDen v 31. členu določa, da se na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima prejšnji lastnik pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist. Navedeni člen se nanaša na stavbna zemljišča v družbeni lasti, ki so še vedno vpisana s pravico uporabe v korist prejšnjega lastnika - upravičenca, če je ta živ ali pa, če je umrl, pa ni bila izvedena zapuščinska obravnava. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-75/94 z dne 31.5.1996 že ocenilo kot pravilno stališče Vrhovnega sodišča, da v primeru, če je zapustnik za časa življenja pravico uporabe s pravnim poslom že prenesel na krog upravičencev, določen z zakonom, ali če je bilo dedovanje navedenih pravic na stavbnih zemljiščih že izvedeno, po ZDen ponovno vzpostavljanje prejšnjega pravnega stanja ni mogoče.

ZDen torej ne ureja lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih pravice uporabe nima več denacionalizacijski upravičenec. Lastninjenje stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabo druge fizične osebe, je zakonodajalec pred kratkim uredil s posebnim zakonom - Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, ki je začel veljati 25. julija 1997, in je objavljen v Uradnem listu RS št. 44/97. Navedeni zakon določa, da pridobijo fizične osebe, ki imajo na nepremičnini (zemljišču ali stavbi v družbeni lastnini) pravico uporabe, lastninsko pravico na podlagi omenjenega zakona z dnem njegove uveljavitve (2. in 7. člen).

Ker pritožnica na podlagi ZDen ni bila upravičena zahtevati vzpostavitve lastninske pravice na gradbenem zemljišču, na katerem ima po njenih navedbah pravico uporabe, je odločitev Vrhovnega sodišča v izpodbijani sodbi v skladu z zakonom in pritožnici ni bila kršena nobena človekova pravica ali temeljna svoboščina. Kolikor ima pritožnica pravico uporabe na določeni nepremičnini, je pridobila lastninsko pravico že na podlagi samega zakona in lahko vloži predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Pritožničine navedbe v ustavni pritožbi o spornosti kupoprodajne pogodbe z dne 9.11.1984, s katero je Občini Ljubljana Center prodala svoje stanovanje, Ustavno sodišče pri obravnavanju te ustavne pritožbe ne more upoštevati. Svoje zahtevke v zvezi z navedeno kupoprodajno pogodbo lahko pritožnica uveljavlja v postopku pred rednimi sodišči.

V skladu z navedenim je očitno, da človekove pravice in temeljne svoboščine pritožnice niso bile kršene, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr.Tone Jerovšek in člana: mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata dr. Tone Jerovšek