Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora (2. odstavek 272. člena ZKP) po poteku osemdnevnega roka (3. odstavek 421. člena ZKP), se kot prepozna zavrže.

Izrek

Zahteva obd. V.T. za varstvo zakonitosti se zavrže kot prepozna.

Obrazložitev

Senat Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom z dne 03.10.2003 po določbi 2. odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšal pripor zoper obd. V.T. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena istega zakona. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 17.10.2003 pritožbi obdolženca in njegove zagovornice zavrnilo kot neutemeljeni.

Obdolženec je dne 11.11.2003 vložil zoper navedeni pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pregleda zadevo in zoper njega odrejeni ter podaljšani pripor odpravi.

Vrhovni državni tožilec H.J. v odgovoru, podanem v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne. Obdolženec v svoji zahtevi navaja, da se senat sodišča v izpodbijani odločbi opira na nedovoljene dokaze, pri tem pa v ničemer ne navaja, kateri dokazi naj bi bili nedovoljeni, pač pa le na splošno očita, da se nanje sodišče ne bi smelo opreti. Tudi z navedbo, da je dosedanji postopek enostranski in dvomljiv ter z nasprotovanjem dejanskim ugotovitvam izpodbijanih sklepov, obdolženec zatrjevanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ne utemeljuje. Konkreten očitek se nanaša le na zaslišanje prič brez njegove prisotnosti, glede česar pa ni razlogov o tem, kako naj bi ta kršitev, ki ni bistvena, vplivala na zakonitost izpodbijanih odločb. Navedba obdolženca, da je priporni razlog razjasnitve dejanskih okoliščin odpadel, pa ni upoštevna, saj je pripor podaljšan zaradi ponovitvene nevarnosti.

Zahteva za varstvo zakonitosti je prepozno vložena.

Po določbi 3. odstavka 421. člena ZKP smejo osebe, ki so upravičene vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo zahtevo za varstvo zakonitosti (1. odstavek 421. člena ZKP), to storiti v roku treh mesecev oziroma osmih dni, če gre za odločbo iz četrtega odstavka 420. člena ZKP (podaljšanje pripora po vrhovnem sodišču in po vložitvi obtožnice), od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo (Zakon in spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ZKP-E, Ur. l. RS, št. 56/2003).

V obravnavani zadevi je obsojenec prejel sklep sodišča druge stopnje dne 23.10.2003, kot je razvidno iz spisu priložene vročilnice. Uprava zaporov je obdolženčevo zahtevo za varstvo zakonitosti prejela dne 11.11.2003 ob 20.00 uri. Tudi ob upoštevanju, da so zadnji dan roka (31.10.2003) in naslednja dneva (01. ter 02.11.2003) bili dnevi, ko sodišče ni delalo, in se je osemdnevni rok iztekel v ponedeljek, dne 03.11.2003, je obdolženčeva zahteva bila vložena prepozno. Zato jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ob upoštevanju določbe 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot prepozno.