Jedro

Kljub izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije ni pogojev za prekinitev postopka po ZPUOOD, saj postopek teče zoper osebno odgovorne družbenike družbe z neomejeno odgovornostjo po 25. členu ZIZ in ne gre za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike kot pravne naslednike izbrisane družbe po 24. členu ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Dolžnika morata upniku v 8 dneh povrniti 250,43 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila; v presežku se zahteva za povrnitev pritožbenih stroškov zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek prekinilo z dnem 17. 11. 2011 (I. točka izreka sklepa), v II. točki izreka sklepa pa je upnika in dolžnika v skladu s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD) poučilo o njunih pravicah iz 2. do 7. člena ZPUOOD.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnik zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično nepravilno uporabljenega materialnega prava. Meni, da v konkretnem primeru uporaba določb ZPUOOD ne pride v poštev, saj je bila prvotni dolžnik družba z neomenjeno odgovornostjo. Ker je bila izvršba zoper pravno osebo neuspešna, je upnik s pisno vlogo predlagal nadaljevanje izvršbe zoper družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo. Takrat je bila pravna oseba M. d.n.o. še vpisana v sodnem registru, do izbrisa je prišlo šele več kot leto dni kasneje. V konkretnem primeru torej ni šlo za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe, temveč za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika, ki za obveznosti družbe odgovarjata z vsem svojim premoženjem, zato sklep o prekinitvi ni pravilen. Sklepi o prekinitvi namreč veljajo le za izvršbe, pri katerih se postopek nadaljuje zoper aktivne družbenike izbrisanih družb, ne pa za primere, ko se izvršba nadaljuje zoper družbenike družb z neomejeno odgovornostjo, za obveznosti katerih skladno z ZGD odgovarjajo družbeniki z vsem svojim premoženjem. Predlaga razveljavitev sklepa in nadaljevanje izvršbe ter opominja na vloženo pobudo za ustavno presojo ZPUOOD. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožba ni bila vročena v odgovor dolžnikoma.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Upnik je v predmetni zadevi v predlogu z dne 6. 5. 2004 in v razširitvah predloga z dne 16. 4. 2004, 3. 6. 2004 in 11. 11. 2005 navedel, da je sodišče prve stopnje zoper družbo z neomejeno odgovornostjo M. d.n.o. dovolilo izvršbo, ki pa ni bila uspešna, zato na podlagi prvega odstavka 25. člena ZIZ vlaga predlog za izvršbo zoper družbenika te družbe, Ž. M. in Z. D., ki za obveznosti družbe odgovarjata z vsem svojim premoženjem. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 3. 2006 odločilo, da se s sklepom o izvršbi z dne 16. 7. 2003 dovoljena izvršba nadaljuje tudi zoper družbenika Ž. M. in Z. D.. Svojo odločitev je oprlo na 25. člen ZIZ in 101. člen takrat veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD, enako sedaj določa 100. člen ZGD-1).

7. V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje zaradi uveljavitve ZPUOOD z izpodbijanim sklepom predmetni izvršilni postopek prekinilo. Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo navedenega zakona. ZPUOOD (1) je namreč v prvem odstavku 1. člena določal, da se prekinejo vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe ali njihove pravne naslednike, ki na dan uveljavitve tega zakona še niso končani. Pogoj za prekinitev postopka po navedeni določbi je bil torej, da je postopek tekel proti družbenikom družbe, izbrisane na podlagi določb ZFPPod ali ZFPPIPP, za katere je mogoče šteti, da so podali izjavo o odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe po prvem odstavku 394. člena ZGD oziroma prvem odstavku 425. člena ZGD-1 – povedano drugače, postopek je moral teči proti družbenikom kot pravnim naslednikom izbrisane družbe v smislu določb drugega in četrtega odstavka 24. člena ZIZ. Upnik utemeljeno opozarja, da v predmetni zadevi do take situacije ni prišlo. Postopek namreč teče na podlagi 25. člena ZIZ, torej neposredno zoper družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v skladu s 101. členom ZGD za obveznosti družbe upniku subsidiarno odgovarjata z vsem svojim premoženjem – njuna odgovornost za obveznosti družbe tako obstaja poleg odgovornosti družbe in ne namesto nje. Ob subsidiarni odgovornosti družbenikov še vedno odgovarja tudi družba sama, s prenehanjem (izbrisom) družbe pa zato osebna odgovornost družbenikov ne preneha (prim. VSL Sklep II Cp 4660/2008 z dne 21. 5. 2009).

8. Ker podlage za prekinitev postopka po 1. členu ZPUOOD ni bilo, je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik je s pritožbo uspel, zato mu morata dolžnika v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, petim odstavkom 38. člena ZIZ ter v skladu z Odvetniško tarifo (ki jo je glede na datum začetka tega izvršilnega postopka treba uporabiti glede na prehodno določbo prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi, ZOdvT) povrniti pritožbene stroške. Glede na vrednost spornega predmeta (12.938,54 EUR) bi znašala nagrada za sestavo pritožbe po 6. točki tar. št. 27 OT v zvezi s tar. št. 18 OT 500 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR pomeni 229,50 EUR, vendar je upnik ta strošek priglasil le v višini 204,60 EUR. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vezanost na zahtevek (načelo dispozitivnosti) velja tudi glede pravice do povrnitve stroškov (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar med drugim tudi pomeni, da sodišče lahko odloča v mejah zahteve stranke, ki je upravičena do povrnitve svojih izdatkov, ki so ji nastali v postopku. Sodišče druge stopnje je zato stroške za sestavo pritožbe upniku priznalo zgolj v priglašeni višini 204,60 EUR. Priznalo je tudi 2% materialne stroške ter 20 % DDV, zato skupni stroški upnika, ki mu jih morata dolžnika povrniti v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila, znašajo 250,43 EUR. V presežku je višje sodišče zahtevo za povrnitev stroškov (tudi sodne takse, saj upnik nastanka tega stroška ni izkazal) zavrnilo.

(1) Višje sodišče ob tem pripominja, da je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-307/11-21 z dne 12. 4. 2012, ki je bila objavljena v Ur. l. RS št. 36 z dne 18. 5. 2012, razveljavilo člene 1 do 17 ZPUOOD.