Jedro

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo. Ne glede na navedeno omejitev preizkusa, pa ni nepomembno, kakšna je vsebina pravnomočne odločbe v tistem delu, ki ni predmet revizijskega izpodbijanja. Sodna odločba namreč predstavlja logično celoto in zato tudi odločitev o reviziji ne sme biti v logičnem nasprotju s tistim delom pravnomočne odločbe, ki ni bil revizijsko izpodbijan.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

I. Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlogom denacionalizacije izdalo sklep z naslednjo vsebino:

1. Pokojni R. M., roj. 8.4.1891, nazadnje stanujoč ..., je kot denacionalizacijski upravičenec, upravičen do odškodnine za odvzete nepremičnine parc. št. 401/1, 401/2, 571/1 in 571/2, vse k.o. ..., v znesku 325.176,60 eurov.

2. Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana, je dolžna pravnim naslednikom pokojnega R. M. izročiti obveznice v višini 325.176,60 eurov, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, vse v roku treh mesecev z obrestmi po Zakonu o denacionalizaciji.

3. Predlagateljica M. B. in O. R. sami nosita vsaka svoje stroške postopka.

4. Predlog zoper nasprotnega udeleženca Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS se zavrne.

Kasneje je sodišče izdalo še naslednji dopolnilni sklep: 5. Predlog predlagateljic, da je pokojni R. M. upravičen do odškodnine za odvzete nepremičnine parc. št. 401/1, 401/2, 571/1 in 571/2 vse k.o. ..., ki presega znesek 325.176,60 eurov v tolarski protivrednosti s pripadki, določen v 1. točki izreka sklepa, se zavrne.

II.Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbama predlagateljice M. B. proti sklepu in dopolnilnemu sklepu prve stopnje, v celoti pa je ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke. Razveljavilo je sklep sodišča prve stopnje v zvezi z dopolnilnim sklepom v izpodbijanem delu v 1. točki izreka glede odmere višine odškodnine (znesek 325.176,60 eurov), razveljavilo pa je tudi 2., 3. in 5. točko izpodbijanih sklepov. V preostalem, izpodbijanem a nerazveljavljenem delu (4. točka izreka sklepa) pa je pritožbeno sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

III.Predlagateljica M. B. je vložila revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na potrditev sklepa sodišča prve stopnje v 4. točki izreka (predlog zoper nasprotnega udeleženca Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se zavrne), zaradi "bistvene kršitve določb postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava".

Stališče revidentke je, da je bil predlog zoper nasprotnega udeleženca Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, nepravilno zavrnjen, ker je glede na sedanjo fazo postopka še vedno podana možnost, da bosta nepremičnini parc. št. 401/1 in 571/1 predlagateljem vrnjeni v naravi, pri čemer je treba upoštevati, da je navedeni sklad denacionalizacijski zavezanec za vrnitev zemljišč. Revidentka nadalje podrobno obrazloži zakaj bi moralo pritožbeno sodišče razveljaviti 4. točko prvostopenjskega sklepa.

IV.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnim udeležencem, odgovor nanjo pa je podala O. R. V.Revizija ni utemeljena.

VI.Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo (371. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Revizija, ki jo je sestavila kvalificirana pooblaščenka predlagateljice (odvetnica), izpodbija zgolj pravnomočno odločitev, da se zavrne predlog denacionalizacije proti Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kot zavezancu za vrnitev nepremičnin v naravi.

VII.Ne glede na navedeno omejitev revizijskega preizkusa pa ni nepomembno, kakšna je vsebina pravnomočnih odločb obeh sodišč v tistem delu, ki ni predmet revizijskega izpodbijanja. Sodna odločba namreč predstavlja logično celoto in zato tudi odločitev o reviziji ne sme biti v logičnem nasprotju s tistim delom pravnomočne odločbe, ki ni bil revizijsko izpodbijan.

VIII.Pravna podlaga predloga za denacionalizacijo je 5. člen Zakona o denacionalizaciji - ZDen. Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlogom v 1. točki sklepa odločilo, da je denacionalizacijski upravičenec upravičen do denarne odškodnine za vse odvzete nepremičnine, glede katerih je bila zahtevana denacionalizacija in da znaša odškodnina 325.176,60 eurov. Pritožbeno sodišče je razveljavilo zgolj prvostopenjsko odločitev o odmeri denarne odškodnine, v preostalem delu pa je prvostopenjski sklep v 1. točki postal pravnomočen. V pravnomočnem delu ima zato naravo vmesnega ugotovitvenega sklepa o tem, da je denacionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine za vse odvzete nepremičnine. Zaradi tega je pri odločanju o reviziji treba upoštevati, da je bilo pravnomočno odločeno, da se denacionalizacijskemu upravičencu plača odškodnina za odvzete nepremičnine (ker vrnitev v naravi ni možna).

IX.Pravnomočna in revizijsko neizpodbijana odločitev, da se za odvzete nepremičnine plača odškodnina, ima logično posledico v zavrnitvi predloga proti Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, katerega izpolnitev je lahko le v vrnitvi nepremičnin v naravi. Ker pa se plačilo odškodnine in vrnitev nepremičnin v naravi, v konkretnem primeru logično izključujeta, je zato zavrnitev predloga v navedenem delu pravilna in revizija neutemeljena.

X.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.