Jedro

Iz obvestila o vročitvi izhaja, da je bil izpodbijani sklep puščen v poštnem nabiralniku 7. 12. 2023, kar ne vpliva na fikcijo vročitve, saj ta nastopi 15. dan od poskusa vročitve. Navedbe tožnika glede seznanitve s pošiljkami pa za ugotavljanje pravočasnosti tožbe niso upoštevne. Rok za vložitev tožbe je tožnik namreč zamudil.

Izrek

I.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 8. 4. 2024 se zavrne.

II.Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnik je po elektronski pošti dne 9. 1. 2024 vložil tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, s katero je zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS z opravilno številko I U 602/2023-14 z dne 29. 9. 2023 zaradi veriženja vlog za dodelitev BPP na podlagi pete alineje prvega odstavka 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.

2.Na poziv sodišča I U 52/2024-6 z dne 11. 3. 2024 je tožnik odgovoril z elektronsko vloženo vlogo z dne 8. 4. 2024, v kateri se je izjavil glede pravočasnosti tožbe. Hkrati je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s prepozno vloženo vlogo z dne 8. 4. 2024.

K I. točki izreka

3.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

4.V skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če iz opravičenega vzroka zamudi rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Po drugem odstavku 24. člena ZUS-1 je treba predlog vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok; če pa je za zamudo izvedela šele pozneje, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo. Okoliščine za utemeljitev predloga je treba verjetno izkazati ob vložitvi predloga, prav tako mora stranka v navedenem roku opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek 24. člena ZUS-1). Vrnitev v prejšnje stanje se torej dopusti, če so kumulativno izpolnjeni vsi štirje pogoji, in sicer 1. da je zamudil opravo dejanja v postopku, 2. da je bil predlog vložen v 8 dnevnem subjektivnem roku oziroma 3 mesečnem objektivnem roku, 3. da so bili podani opravičljivi vzroki in 4. da je opravljeno zamujeno dejanje hkrati z vložitvijo predloga.

5.V obravnavani zadevi je tožnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje za prepozno vloženo vlogo z dne 8. 4. 2024, v kateri se je izjavil glede pravočasnosti tožbe. Sodišče je s pozivom I U 52/2024-6 z dne 11. 3. 2024 določilo osem dnevni rok od vročitve poziva. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, pripeti k navedenemu pozivu, je razvidno, da ni bilo mogoče izročiti pisma ob poskusu vročitve naslovniku ali odraslemu članu gospodinjstva, zato je vročevalec 13. 3. 2024 v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Tožnik pisma v tem roku ni prevzel. To pomeni, da mu je bil poziv sodišča vročen s fikcijo vročitve dne 28. 3. 2024 na podlagi četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Osem dnevni sodno določeni rok se je torej iztekel v petek 5. 4. 2024. To pomeni, da je tožnik prišel v zamudo glede izjave o pravočasnosti tožbe 6. 4. 2024. S tem ko je tožnik obravnavani predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil po elektronski pošti dne 8. 4. 2024, ga je vložil v osem dnevnem subjektivnem rok, zato je predlog pravočasen. Skupaj z vložitvijo tega predloga pa je opravil tudi zamujeno dejanje, torej se je izjavil glede pravočasnosti tožbe.

6.Po stališču Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 278/2023 z dne 19. 12. 2023 mora že predlog vsebovati dejstva o okoliščinah, iz katerih bo mogoče sklepati, ali so vzroki opravičeni in dokaze za ta dejstva. Opravičeni vzroki pa so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.

7.Iz tožnikovih navedb o neprimernih življenjskih razmerah, ki so posledica ukrepov gradbene inšpektorice, zaradi česar je brez svojega dela hiše in nabiralnika, o opravljanju popravil na hiši zaradi nemogočih življenjskih razmer, s tem povezanim tožnikovim zdravstvenim stanjem ter možnostjo obravnave in priprave odgovorov je razvidno, da to stanje traja od 1. 9. 2022. To pomeni, da te okoliščine niso takšne, da jih tožnik ni mogel predvideti. Hkrati okoliščina, da po tožnikovih navedbah nima nabiralnika, traja daljše obdobje, v katerem bi jo lahko tožnik že odpravil, zato ne gre za takšno okoliščino, ki se je ne more pripisati tožnikovi krivdi. Ostale tožnikove navedbe na tretji strani predloga za vrnitev v prejšnje stanje se nanašajo na pravočasnost vložene tožbe in ne na opravičljive vzroke. Glede na navedeno tožnikovi razlogi, s katerimi utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, niso takšni, da bi jih sodišče lahko štelo za opravičene vzroke, zato je obravnavani predlog neutemeljen in ga je sodišče zavrnilo na podlagi 24. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

8.Tožba je prepozna.

9.V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Ta rok prične teči z vročitvijo upravnega akta stranki (prvi odstavek 23. člena ZUS-1). Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno, pisno ali pa se mu pošlje po pošti; šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (prvi in drugi odstavek 29. člena ZUS-1).

10.Iz spisa, ki se nanaša na zadevo, je razvidno, da vročevalec izpodbijanega sklepa ni mogel vročiti naslovniku ali odraslemu članu gospodinjstva. Zato je v skladu s tretjim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) 21. 11. 2023 v hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo 15 dnevnega roka, v katerem je bilo pisanje mogoče prevzeti. V tem roku pisanje ni bilo prevzeto, zato se v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP vročitev v takšnem primeru šteje za opravljeno z dnem preteka 15 dnevnega roka (fikcija vročitve). Ta je v obravnavani zadevi nastopila 6. 12. 2023 (vročevalec je v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP dne 7. 12. 2023 pisanje tudi pustil v hišnem predalčniku). Posledično se je rok 30 dni za tožbo iztekel v petek 5. 1. 2024. Ker je bila tožba vložena 6. 1. 2024, ko jo je sodišče prejelo po elektronski pošti, je torej prepozna.

11.Iz tožbenih navedb je razvidno, da je tožniku tretja oseba izročila izpodbijano odločitev 7. 12. 2023, zato ga je sodišče v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 209/2018 z dne 9. 10. 2019 pozvalo na izjasnitev. Tožnik je odgovoril z vlogo z dne 8. 4. 2024, to je po izteku osem dnevnega sodno določenega roka, zato sodišče ni upoštevalo te tožnikove izjave o pravočasnosti obravnavane tožbe.

12.Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ni ugovarjal temu, da ni bil obveščen o tem, da mu pisanja ob poskusu vročitve ni bilo mogoče vročiti in da pisanja v roku ni prevzel. To pomeni, da je rok za nastop fikcije vročitve začel teči 21. 11. 2023 in da je fikcija vročitve nastopila 6. 12. 2023. V zvezi z njegovimi navedbami sodišče pojasnjuje, da iz obvestila o vročitvi izhaja, da je bil izpodbijani sklep puščen v poštnem nabiralniku 7. 12. 2023, kar ne vpliva na fikcijo vročitve, saj ta nastopi 15. dan od poskusa vročitve. Navedbe tožnika glede seznanitve s pošiljkami pa za ugotavljanje pravočasnosti tožbe niso upoštevne. Rok za vložitev tožbe je tožnik, kot pojasnjeno, namreč zamudil. Zato je tožba, vložena 6. 1. 2024 prepozna in jo je sodišče na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.

-------------------------------

1Enako stališče je sprejelo Vrhovno sodišče tudi v zadevi I Up 856/2001 z dne 14. 11. 2001.

2Iz fotografije, ki jo je tožnik pripel k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je razvidno, da je na hiši hišni predalčnik, ni pa razvidno, čigav je.

3Tako se je glasil tudi pravni pouk v izpodbijanem sklepu.

4Tretji odstavek 87. člena ZUP določa: "Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše."

5Četrti odstavek 87. člena ZUP določa: "Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja. "

6Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 209/2018 z dne 9. 10. 2019: "Če je torej po presoji sodišča mogoče tožbo kot prepozno zavreči, iz okoliščin primera (npr. iz vsebine tožbe) pa ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico itd.) lahko prepozna, jo je treba v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze." (12. točka), enako tudi sklep I Up 194/2019 z dne 29. 1. 2020.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 24, 36, 36/1, 36/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.