Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sme v zadevi, kjer presoja zakonitost upravnega akta, ki v izreku vsebuje materialnopravno odločitev o denarni obveznosti, katere višina presega 20.000,00 EUR, Upravno sodišče voditi naroke za glavno obravnavo in kasneje odločati po sodniku posamezniku?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sme v zadevi, kjer presoja zakonitost upravnega akta, ki v izreku vsebuje materialnopravno odločitev o denarni obveznosti, katere višina presega 20.000,00 EUR, Upravno sodišče voditi naroke za glavno obravnavo in kasneje odločati po sodniku posamezniku?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi druge alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 0610-4505/2012-39-04-210-02, 04-220-05 z dne 5. 6. 2014 (I. točka izreka), in odločilo o stroških postopka (II. točka izreka).

2. Z navedeno odločbo je davčni organ na podlagi ugotovitev inšpekcijskega nadzora tožnici naložil plačilo davka od dohodkov pravnih oseb za leta 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011 skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Naložil ji je tudi plačilo davka na dodano vrednost za posamezna obračunska obdobja za leta 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011, nadalje akontacijo dohodnine od dividend za leta od 2007 do 2011, prispevke za socialno varnost delojemalcev za leta 2009, 2010 in 2011 ter akontacijo dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja za leta 2009, 2010 in 2011, vse z zamudnimi obrestmi. Ministrstvo za finance je s svojo odločbo, št. DT-499-14-35/2014-4 z dne 28. 11. 2014, pritožbi tožnice delno ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo za delni znesek davka od dohodka pravnih oseb za leta 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter za davek na dodano vrednost za obračunska obdobja leta 2012 in za akontacijo dohodnine od dividend za leto 2007 ter v tem delu zadevo vrnilo prvostopenjskemu davčnemu organu v ponovni postopek. V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

3. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je v zadevi odločila sodnica posameznica.

4. Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

5. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

6. Predlagateljica v obrazložitvi predloga med drugim navaja, da Upravno sodišče glede na vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi, ki je višja od 20.000,00 EUR, ne bi smelo odločiti po sodnici posameznici. V tej zvezi se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča v primerljivih zadevah in trdi, da je Upravno sodišče od nje odstopilo. Zaradi napačne sestave Upravnemu sodišču očita kršitev po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Odgovor na dopuščeno vprašanje je namreč pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, saj bi lahko zatrjevana kršitev pravil postopka v upravnem sporu, kolikor bi se izkazala za utemeljeno, pomenila tudi kršitev pravice do zakonitega sodnika (drugi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije).

8. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.