Jedro

Ob pravilni presoji, da toženka tožnice ni trpinčila na delovnem mestu, da torej ni podano protipravno ravnanje, je sodišče prve stopnje odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek: - da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi z dne 1. 12. 2017, sklenjena med pravdnima strankama za delovno mesto pomožni finančni svetovalec za nedoločen čas; - da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo dne 30. 6. 2018 in traja z vsemi pravicami in obveznostmi, kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 12. 2017, do dneva odločitve sodišča prve stopnje; - da je dolžna toženka tožnico prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije od 1. 7. 2018 do dneva odločitve sodišča; - da ji je dolžna za čas od 1. 7. 2017 do odločitve sodišča obračunati bruto zneske nadomestila plače v višini 1.753,33 EUR mesečno in ji izplačati pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. dne v prihodnjem mesecu do plačila; - da ji je dolžna obračunati denarno povračilo v višini 24.546,62 EUR bruto ter ji izplačati pripadajoči neto znesek, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - da ji je dolžna plačati odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu v višini 5.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2018 do plačila. Tožnici je naložilo, da toženki plača pravdne stroške v višini 2.672,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnica. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo predvsem SMS sporočila med tožnico in direktorico toženke, poslane v novembru in decembru 2017. Ni upoštevalo izpovedi tožnice, da je bilo delovno okolje pri toženki na začetku zaposlitve odlično in da so se pritiski in žalitve direktorice začeli šele kasneje. V letu 2018 tožnica ni več pošiljala prijateljskih SMS sporočil. Prijateljstvo med njo in direktorico se je končalo. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo odnosov med tožnico in direktorico v letu 2018 oziroma ker ni pojasnilo, zakaj je štelo, da tožnica trpinčenja na delovnem mestu v tem času ni dokazala, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožnica je izpovedala o žalitvah. Direktorica ji je govorila, da je nepismena, pozdravila jo je z besedami "pizda ti materna", na delavce se je drla, jim očitala, kako so oblečeni, govorila je, da so "fuknjeni". Tožnici je očitala, da je debela in da se slabo oblači, "naj spizdi svojo leno rit", "da jo bo fuknila iz A.". Že od 5.00 ure zjutraj ji je pošiljala elektronska in SMS sporočila. Priča B.B. je izpovedala o kričanju direktorice, da je tožnico zmerjala z besedami "fuknjena", nesposobna, lena, "tumasta", potrdila je pošiljanje sporočil v zgodnjih jutranjih urah. Edino B.B. je bila prisotna v pisarni toženke in ni hodila na teren, kot sta C.C. in D.D., ki je, zaslišana kot priča, potrdila navedbe o žaljivem odnosu direktorice, enako kot priča E.E. V pisarni toženke je bil prisoten tudi F.F. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno sledilo izpovedim direktorice in priče G.G. Zmotno je dokazno ocenilo vsebino SMS, MMS in Viber sporočil, ki s strani tožnice niso bila iskrena. Z direktorico se je bila prisiljena družiti tudi zasebno. Prisilna so bila druženja ob vikendih, SMS sporočila in klici direktorice so bili del pritiska na tožnico. Iz elektronskega sporočila z dne 13. 6. 2018 je razvidno, da je bil športni dan v soboto obvezen, prav tako so bila izobraževanja. Iz sodbe VDSS Pdp 1047/2020 (pravilno Pdp 1047/2010) izhaja, da kričanje in žalitve predstavljajo trpinčenje na delovnem mestu. Enako smiselno izhaja iz sodbe VDSS Pdp 938/2011. Direktorica je tožnici 31. 5. 2018 poslala elektronsko sporočilo ob 6.57 uri, pred začetkom delovnega časa, s katerim je izvajala pritisk. Tožnici je grozila, da ji bo, če ne bo imela dovolj stikov s strankami, prepolovila termine. Od terminov je bila odvisna tožničina plača. Do tega elektronskega sporočila se sodišče prve stopnje ni opredelilo, s čimer je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca dr. H.H., ki je pri tožnici ugotovil znake prilagoditvene motnje zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Tožničin odškodninski zahtevek je s tem utemeljen. Zmotno je ugotovilo dejansko stanje, da je bil pri toženki podan zakonsko določen razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas. Priči B.B. in I.I. ista izpovedali, da ni potekala nobena marketinška kampanja in da gre pri zavarovalništvu za delo, ki ni začasno povečano. To je potrdila direktorica toženke, ko je bila zaslišana, in sicer je izpovedala, da je predvidela, kako dolgo bo trajala kampanja. Toženka je navedbe o kampanji priredila za potrebe tega spora. S kampanjo delavci niso bili seznanjeni. Prenašanje ekonomskega rizika poslovanja na delavce ni dopustno. Toženka bi morala predložiti izid finančnega stanja, ki bi dokazoval, da je bil v času pogodb o zaposlitvi za določen čas obseg poslovanja povečan. Sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo izpovedi prič B.B. in I.I. oziroma se do njunih izpovedi sploh ni opredelilo. Bistveno je kršilo določbe pravdnega postopka. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožničine navedbe. Navaja, da tožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni upoštevalo kasnejših, v letu 2018 poslanih SMS sporočil med tožnico in direktorico toženke. Ta SMS sporočila kažejo, da sta imeli prijateljski odnos, npr. SMS sporočilo z dne 3. 2. 2018, ki ga je poslala tožnica in vsebuje nalepko "World's best boss" (v prevodu: najboljši šef na svetu). Tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla, da bi jo direktorica pozdravila z besedami "Pizda ti materna" ali da bi govorila "naj spizdi svojo leno rit". Gre za pritožbene novote. Sodišče prve stopnje je poleg vsebine SMS sporočil utemeljeno upoštevalo izpoved priče C.C., ki je bila bolj verodostojna od priče B.B. Tožnica je bila nezadovoljna s plačo, kot je razvidno iz SMS sporočila z dne 15. 6. 2018, zaradi tega je uveljavljala trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje so negativna ravnanja v daljšem časovnem obdobju, enkratni dogodek ni trpinčenje (sodba VS RS VIII Ips 159/2014, sodba VDSS Pdp 866/2014). Ni trpinčenje, če se zdravniku očita premalo pregledov in se od njega zahteva, da se udeležuje vizit (sodba VDSS Pdp 1072/2014), če se poda pisno opozorilo (sodba VDSS Pdp 443/2015), če delavec na splošno trdi, da je bil žrtev zbadljivk (sodba in sklep VDSS Pdp 932/2013), če se delavko opozarja na napake pri delu (sodba VDSS Pdp 215/2014) in če se ji odvzamejo določene naloge (sodba VDSS Pdp 1139/2013). Prav tako niso trpinčenje vsakdanji konflikti na delu (sodba VDSS Pdp 117/2015). Ali gre za trpinčenje, se presoja v objektivnem smislu (sodba VS RS VIII Ips 42/2015). Toženka je s tožnico zakonito sklenila pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Iz izpovedi direktorice ne izhaja, da zakonit razlog za sklenitev pogodbe ne bi bil podan. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno. Toženka je predložila številne dokaze, ki potrjujejo obstoj marketinške kampanje. Tožnica ji neutemeljeno očita, da ni predložila izida finančnega stanja. Takšna listina povečanega obsega dela ne bi dokazovala. Zaslišanje priče B.B. sploh ni bilo predlagano v zvezi s povečanim obsegom dela. Priča ni imela vpogleda v obseg dela toženke. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

5. Pogodba o zaposlitvi se lahko izjemoma sklene za določen čas, če gre za enega izmed razlogov, določenih v prvem odstavku 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), med katerimi je naveden razlog: začasno povečan obseg dela (3. alineja), ki je naveden v vseh treh pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih med pravdnima strankama: - pogodba o zaposlitvi št. 12/2017 z dne 1. 12. 2017 za čas od 1. 12. 2017 do 31. 1. 2018, - pogodba o zaposlitvi št. 02/2018 z dne 1. 12. 2018 za čas od 1. 2. 2018 do 31. 3. 2018 in - pogodba o zaposlitvi št. 07/2018 z dne 1. 4. 2018 za čas od 1. 4. 2018 do 30. 6. 2018. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je toženka dokazala obstoj začasno povečanega obsega dela. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju za odločitev bistvenih dejstev upoštevalo predvsem izpovedi direktorice toženke, prič G.G., J.J. in I.I., pisnih izjav prič K.K., L.L. ter M.M. in predloženih listin. Izvedene dokaze je ocenilo vestno in skrbno, vsakega zase ter vse skupaj, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Pritožba sprejeti dokazni oceni neutemeljeno oporeka. Neutemeljeno navaja, da pri toženki ni potekala marketinška kampanja, o kateri so skladno izpovedali direktorica toženke in priče J.J., vodja telefonskega studia, ter G.G., v svoji pisni izjavi je njen obstoj potrdil priča N.N., zaposlen v družbi O. d. o. o., ki je za toženko kampanjo izvajala. V obrazložitvi izpodbijane sodbe (točka 17) se je opredelilo do izpovedi priče B.B., kar pomeni, da tožničin očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen. Priča B.B. je, kot je povzelo sodišče prve stopnje, izpovedala o dejstvih, ki jih je sama zaznala, pri čemer ni imela vpogleda v podatke o strankah, pridobljenih v kampanji, saj dela ni opravljala v telefonskem studiu. Priča I.I., katere izpoved nadalje tožnica izpostavlja v pritožbi, pa tožničinih navedb ni potrdila, ampak je izpovedala o izčrpanju števila terminov na P. območju, za katerega je bila zadolžena tožnica, s tem pa je pritrdila navedbi toženke o povečanem obsegu dela.

6. Prepovedano trpinčenje na delovnem mestu definira četrti odstavek 7. člena ZDR‑1 kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju, ali navedbe tožnice o trpinčenju s strani direktorice toženke (brez navedbe konkretnih dogodkov), držijo, upoštevalo predvsem izpovedi same direktorice, prič G.G., J.J., C.C., R.R., S.S. in Š.Š., pisnih izjav prič M.M. ter L.L. in predloženih listin, izpisa elektronske komunikacije po SMS, MMS in Viber sporočilih med tožnico in direktorico, elektronskih sporočil ter drugih. Enako kot pri ugotavljanju zakonsko določenega razloga za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas je dokazna ocena izvedenih dokazov skrbna in vestna ter skladna zahtevam iz 8. člena ZPP. Pritožba ji neutemeljeno oporeka. Sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni ugotavljalo odnosov med tožnico in direktorico toženke v letu 2018 oziroma da je pri odločanju upoštevalo le vsebino SMS sporočil, poslanih v novembru in decembru 2017. Iz obrazložitev izpodbijane sodbe (točki 21 in 22) je jasno razvidno drugače (kasnejša SMS sporočila; npr. sporočila z dne 29. 1. 2018, 3. 2. 2018 in 20. 5 2018; v SMS sporočilih so emojiji objem, srce), zato pritožba neutemeljeno sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V postopku pred sodiščem prve stopnje niti tožnica ni izpovedala, da bi imeli z direktorico najprej prijateljski odnos, ki bi se končal, ampak je izpovedala o pritiskih, ki jih je bila deležna od decembra 2017 dalje, nanašali pa so se na opravljanje dela. Njeni izpovedi, da se je bila prisiljena z direktorico družiti tudi zasebno, sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo. Pravilno je ugotovilo, da so bila druženja prostovoljna, pri čemer je utemeljeno večjo težo pripisalo vsebini elektronskih sporočil in skladnih izpovedi prič G.G. ter R.R. in pisnih izjav prič M.M. in L.L. 7. Tožnica v pritožbi konkretizira izrečene žalitve, pri čemer pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da le-teh ni dokazala. Sodišče prve stopnje je ob nasprotujočih se izpovedih prič pravilno kot najbolj verodostojno ocenilo izpoved priče C.C., ki ni bila več zaposlena pri toženki, je pa s tožnico še ohranila stike. Priča je izpovedala o pritiskih in kritikah, ki so se nanašali na opravljanje dela. V svoji izpovedi je zanikala, da bi šlo za izrečene očitke na osebni ravni. Sodišče prve stopnje drugačni izpovedi priče B.B. utemeljeno ni verjelo, saj je kot prijateljica očitno izpovedala v tožničino korist. Prav tako utemeljeno ni sledilo izpovedi priče E.E., ki jo izpostavlja pritožba, saj priča pri toženki v spornem obdobju sploh ni bila zaposlena. Priča I.I. pa navedb tožnice v svoji izpovedi ni potrdila. Izpovedala je, podobno kot priča C.C., o pritiskih na sestankih (ki so se nanašali na opravljanje dela). Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, očitki oziroma kritika, ki se nanaša na opravljanje dela, četudi ostra, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, kot tudi ne opozarjanje delavcev, da morajo opravljati svoje obveznosti. Takšno stališče je podkrepljeno s primeri sodne prakse (prim. sklep VS RS VIII Ips 85/2019, ki ga je citiralo že sodišče prve stopnje). V zadevah VDSS Pdp 1047/2010 in Pdp 938/2011 so bila za odločitev bistvena dejstva drugačna, zato jih pritožba izpostavlja neutemeljeno. Prav tako neutemeljeno izpostavlja vsebino elektronskega sporočila z dne 31. 5. 2018, ki za odločitev ni bistvenega pomena in se sodišče prve stopnje do njegove vsebine utemeljeno ni podrobneje opredeljevalo. S tem ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka. Elektronsko sporočilo se, kot je razvidno že iz pritožbenih navedb, nanaša na zahtevo po opravljanju dela, ki nikakor ne pomeni nedopustnega ravnanja delodajalca in kot takšna ne more biti element trpinčenja na delovnem mestu.

8. Ob pravilni presoji, da toženka tožnice ni trpinčila na delovnem mestu, da torej ni podano protipravno ravnanje, je sodišče prve stopnje odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo. Upoštevaje splošna pravila civilnega prava se za odškodninski delikt zahtevajo sledeče predpostavke: protipravno ravnanje povzročitelja škode, škoda, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivda povzročitelja. Ob izostanku ene od predpostavk odškodninskega delikta ni. Tako ob izostanku protipravnega ravnanja tožnica neutemeljeno izpostavlja škodo, ki bi jo utrpela (prilagoditvena motnja) in ki bi bila potrjena z vsebino izvedenskega mnenja sodnega izvedenca dr. H.H. 9. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP (načelo uspeha v postopku), prvim odstavkom 155. člena ZPP (priznanje za pravdo potrebnih stroškov) in petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.). Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške. Toženka sama krije svoje stroške, delno kot delodajalec v sporu o prenehanju delovnega razmerja in delno, ker njen odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča.