Jedro

Prva in drugotožeča stranka sta v pripravljalni vlogi 23. 9. 2019 sodišče obvestili, da nimata več pravnega interesa za tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, da naj davčni organ izda odločbo o vračilu DDV, saj je temu delu zahtevka toženka izvensodno ugodila.

Sodišče je na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 zaradi umika tožbe zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018 postopek ustavilo. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 46. člena ZUS-1 v pripravljalnem postopku o umiku tožbe odloča predsednica senata.

Izrek

I. Postopek se ustavi.

II. Zahteva družbe A. d.o.o. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna družbi B. d.o.o. - v likvidaciji povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava RS (v nadaljevanju davčni, finančni tudi prvostopenjski organ) zahtevo družbe B. d.o.o. - v likvidaciji (drugotožeča stranka) za izdajo odločbe o vračilu presežka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) za obdobje april - junij 2016 drugotožeči stranki, zavrgla. Drugotožeča stranka sama trpi stroške postopka. Davčnemu organu posebni stroški niso nastali. Davčni organ je 23. 5. 2018 prejel zahtevo drugotožeče stranke v kateri uveljavlja molk prvostopenjskega organa v postopku odločanja o zahtevi za izdajo odločbe o vračilu obravnavanega presežka DDV in terja, da naj davčni organ ali izplača obravnavani presežek DDV ali pa o tem nemudoma izda odločbo. Davčni organ je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora (DIN) pri drugotožeči stranki ugotovil, da izpolnjuje pogoje za popravek obračunanega DDV po 39. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), zato je postopek DIN ustavil ter 30. 5. 2017 vročil drugotožeči stranki sklep o ustavitvi postopka. V nadaljevanju navaja 73. člen Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1). Ker je davčni organ ugotovil, da drugotožeča stranka izkazuje neplačane davčne obveznosti, je naredil pobot presežka obračunanega DDV po obračunu DDV-O za april - junij 2016 in o tem drugotožečo stranko 19. 5. 2017 obvestil. Ker je bilo v zadevi vračila presežka DDV po Obračunu DDV-O že odločeno, je zavrgel obravnavano zahtevo drugtožeče stranke.

2. Ker pritožbeni organ kljub pozivu prvo in drugotožeče stranke ni odločil o pritožbi zoper izpodbijani sklep, sta 31. 5. 2019 vložili tožbo zoper izpodbijani sklep zaradi molka drugostopenjskega organa, s katero sta sodišču predlagali, da naj izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži, da je dolžna odločiti o pritožbi ter v roku 8 dni izdati in vročiti prvo in drugotožeči stranki odločbo o pritožbi, pod izvršbo ter naj jima tudi prisodi povrnitev stroškov postopka po odmeri sodišča v roku 15 dni, po izteku tega roka pa z zamudnimi obrestmi.

3. Pritožbeni organ je 21. 5. 2019 prejel zahtevo prvo in drugotožeče stranke za izdajo odločbe o pritožbi in o pritožbi 11. 6. 2019 odločil. S sklepom je združil postopek s pritožbo družbe B. d.o.o. - v likvidaciji in A. d.o.o. zoper sklepa Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018 in DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018 v en postopek. Z odločbo pa je zavrgel pritožbi družbe B. d.o.o. - v likvidaciji zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018 in družbe A. d.o.o. zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018. Pritožbo družbe A. d.o.o. zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018 je zavrnil. Pritožbi družbe B. d.o.o. - v likvidaciji pa je ugodil in sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018 odpravil ter zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Navedel je, da za odločitev o stroških postopka organa druge stopnje v delu, ki se vrača v ponovni postopek ni pristojen, v preostalem delu pa je zahtevo za vračilo stroškov zavrnil. 4. Prvotožeča in drugotožeča stranka sta najprej vložili tožbo zaradi molka zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018 in zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018. Sodišče je obravnavano tožbo razdružilo tako, da je predmet obravnave v tej zadevi samo sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018, o tožbi zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018 pa bo sodišče odločalo pod opr. št. I U 945/2019. 5. Prvotožeča in drugotožeča stranka sta zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018 vložili tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa v zvezi z zahtevo za izdajo odločbe o vračilu presežka DDV. Po izdaji odločbe o pritožbi pa sta tožbo razširili tudi na odločbo pritožbenega organa. V tožbi uvodoma povzemata potek postopka. Med drugim tako prvotožeča, kot drugotožeča stranka vztrajata, da sta v obravnavani zadevi aktivno legitimirani, kar pojasnita. Glede na to, da je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici pravnomočno zarubilo terjatev iz naslova DDV v korist družbe A. d.o.o. in mu jo preneslo v izterjavo, je slednja upravičena in dolžna voditi vse postopke za priznanje in izterjavo DDV, sicer bi bila v nasprotnem primeru odškodninsko odgovorna družbi B. d.o.o. - v likvidaciji, kar pojasni. Po povedanem družba A. d.o.o. izkazuje pravni interes za vložitev tožbe. Družba B. d.o.o. - v likvidaciji pa ima prav tako pravni interes za vložitev predmetne tožbe, ker jo prav tako zavezuje pravnomočni rubež in prenos v izterjavo te terjatve na družbo A. d.o.o. in bi ravnala škodno, kolikor bi s svojo opustitvijo soglašala z ravnanji toženke. Pravni in dejanski interes je v tem, da bo lahko na podlagi odločbe o ugoditvi zahtevku za vračilo DDV družba A. d.o.o. kot upnik te zarubljene in nanjo v izterjavo prenesene terjatve, prisilno izterjala terjatev, na čemer ima pravni interes tudi družba B. d.o.o. - v likvidaciji. Pravni interes slednje pa je v tem, da bo družba A. d.o.o. prav z realizacijo v izterjavo prenesene terjatve znižala svoje terjatve do družbe B. d.o.o. - v likvidaciji, za poplačilo katerih je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici izdalo Sklep o izvršbi. Obe navedeni stranki pa imata interes za izplačilo DDV, da bosta v nadaljevanju realizirali ustavno zagotovljeno pravico do nadaljnjih pravnih sredstev zoper morebitno odločbo o zavrnitvi zahteve za izplačilo DDV. Podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka in ustavne pravice do sodnega varstva ter ustavnega načela enakosti pred zakonom. Sklicujeta se na drugi odstavek 200. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega rešitev se razteza tudi na upravni spor, kar pojasnita. Predmetno terjatev iz naslova obračuna DDV za obdobje od 1. 4. 2016 do 30. 6. 2016 v znesku 351.634,00 EUR z zapadlostjo 29. 7. 2016 spp. je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici s Sklepom VL 22000/2016 z dne 12. 7. 2016 in 29. 8. 2016 v izvršbi zarubilo v korist družbe A. d.o.o. kot upnice v izvršilnem postopku zoper dolžnico, družbo B. d.o.o. - v likvidaciji in jo tej upnici preneslo v izterjavo. Odločitev je 3. 1. 2017 potrdilo s Sklepom II Ip 804/2016 Višje sodišče v Mariboru. Navedena zadeva je pravnomočno rešena. Izpodbijani sklep nima razlogov glede odločilnih dejstev in je nezakonit. Sodišču prvotožeča in drugotožeča stranka predlagata, da naj tožbi ugodi in sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018 odpravi ter jima tudi prisodi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka od vročitve do plačila.

6. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je pritožbeni organ odločil o pritožbi 11. 6. 2019 in pritožbo zavrnil. Sodišču predlaga, da naj tožbo zavrne.

7. Prva in drugo-tožeča stranka sta v pripravljalni vlogi 23. 9. 2019 sodišče obvestili, da nimata več pravnega interesa za tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, da naj davčni organ izda odločbo o vračilu DDV, saj je temu delu zahtevka toženka izvensodno ugodila. Prav tako nimata več pravnega interesa izpodbijati sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018 (izpodbijani akt), saj je bil z odločbo pritožbenega organa odpravljen. V tem delu umikata tožbo, vztrajata pa pri zahtevi za povrnitev stroškov postopka.

K točki I izreka:

8. Prva in drugotožeča stranka sta v pripravljalni vlogi 23. 9. 2019 sodišče obvestili, da nimata več pravnega interesa za tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, da naj davčni organ izda odločbo o vračilu DDV, saj je temu delu zahtevka toženka izvensodno ugodila. Nimata tudi pravnega interesa izpodbijati sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018, saj je bil z odločbo pritožbenega organa odpravljen. V tem delu umikata tožbo. Sodišče je na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) zaradi umika tožbe zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018 postopek ustavilo. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 46. člena ZUS-1 v pripravljalnem postopku o umiku tožbe odloča predsednica senata.

K točki II izreka:

9. Izrek o povrnitvi stroškov prvotožeči stranki temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.

K točki III izreka:

10. Sodišče je prisodilo drugotožeči stranki povrnitev stroškov upravnega spora. Ker je po vložitvi tožbe zaradi molka pritožbenega organa slednji izdal odločbo o pritožbi in je posledično drugotožeča stranka tožbo zoper izpodbijani sklep umaknila, sodišče pa je s predmetnim sklepom postopek ustavilo, je drugotožeča stranka v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom. Ker je bila zadeva rešena na seji, drugotožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).