Jedro

V situaciji, ko je registrski postopek na prvi stopnji že izčrpan, pritožnika ne moreta več doseči prekinitve postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju.

Razloge za ničnost sklepov skupščine določa ZGD-1 v 390. členu, med njimi tudi razlog, da je sklep po vsebini v nasprotju z javnim redom in moralo. Ko registrsko sodišče presoja materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, lahko torej preizkuša le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z javnim redom in moralo. S spornimi sklepi so bili razrešeni stari člani upravnega odbora in imenovani novi. Tak sklep sam po sebi po vsebini ni v nasprotju z javnim redom in moralo. Pritožnika sicer trdita tudi, da je sklep po vsebini nemoralen, ker je imenovanje članov v nasprotju s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Kodeks upravljanja javnih delniških družb ima naravo priporočila in izrecno dovoljuje odstopanja od teh priporočil. Predvideno je, da mora družba, če se odloči za odstop od priporočil, to dejstvo enkrat letno objaviti v izjavi o upravljanju. Povedano pomeni, da ravnanje v nasprotju s Kodeksom samo po sebi ni nemoralno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru pri subjektu vpisa vpisalo nove člane upravnega odbora in izbrisalo doslej vpisane.

2. Zoper sklep se pritožujeta delničarja subjekta vpisa in sicer sta skupaj s povezano družba D. d.o.o. imetnika 343.198 delnic subjekta vpisa (z oznako POPG). V pritožbi najprej opisujeta vsebino delničarskega sporazuma z dne 18.11.2011, ki sta ga sklenili z A. d.d in F. a.d., vse s končnim ciljem, da imata pritožnika v lasti 50 % vseh delnic subjekta vpisa, drugih 50 % pa bi imeli družbi A. d.d. in F. a.d.. V zvezi z uspešno prevzemno ponudbo je Urad za varstvo konkurence (UVK) 7.2.2012 izdal odločbo, s katero je odločil, da je koncentracija skladna s pravili konkurence, pri čemer je odobril samo skupno kontrolo, ne pa tudi posamezne kontrole nad subjektom vpisa. V nadaljevanju pa je delničar A. d.d. kršil delničarski sporazum, obenem pa tudi korporacijske pravice pritožnikov, s tem, da jima ni prodal delnic v skladu s sporazumom in je tako obdržal 50 % + 1 delnico in na ta način ohranil samostojno kontrolo nad subjektom vpisa. Trenutno razmerje delnic je torej v nasprotju s koncentracijo, priglašeno UVK, druge koncentracije pa družba A. d.d. ni niti priglasila, še manj pa pridobila odločbe. Ker bi to na podlagi Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) morala storiti (letni promet subjekta vpisa namreč presega 1 Mio EUR, skupni promet v koncentraciji udeleženih podjetij pa presega 35 Mio), je zato uresničevanje njenih glasovalnih pravic nično. Na skupščini delničarjev 30.12.2013 je bil med ostalim sprejet tudi sklep o imenovanju novih članov upravnega odbora. Pritožnika sta že na skupščini zahtevala izločitev glasov delničarja A. d.d. zaradi kršitve določb ZPOmK-1, čemur pa predsedujoči skupščine ni ugodil. Sklep o imenovanju upravnega odbora nasprotuje tudi morali, saj je imenovanje članov v nasprotju s kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Vsi imenovani člani so namreč odvisni, oziroma povezane osebe z družbo A. d.d., glede njih obstaja tudi nasprotje interesov. Sklepi pa so v vsakem primeru tudi izpodbojni, saj je njihova vsebina v nasprotju z zakonom. Pritožnika zato najprej predlagata prekinitev postopka vpisa sprememb do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. Kršitev delničarskega sporazuma in zahtevek na izenačitev števila delnic predlagatelja uveljavljata v gospodarskem sporu V Pg 1 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v katerem je že bila izdana začasna odredba, s katero je bilo družbi A. d.d. prepovedano obremenitev in odsvojitev 201 delnice POPG. Podrejeno naj se predlog šteje kot pritožba in sicer naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, v nadaljevanju postopka pa bo sodišče izdalo sklep o prekinitvi postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej registrski zadevi je subjekt vpisa vložil predlog za vpis sprememb članov upravnega odbora, temu predlogu priložil notarski zapisnik poteka in sklepov 20. skupščine subjekta vpisa z dne 30.12.2013 in overjene izjave novih članov upravnega odbora. Na podlagi naštetega je sodišče že dovolilo predlagani vpis, s čimer je postopek na prvi stopnji že zaključen. Pritožniki so svojo udeležbo v tem registrskem postopku priglasili šele z vložitvijo pritožbe zoper sklep o dovolitvi vpisa. V situaciji, ko je registrski postopek na prvi stopnji že izčrpan, pritožnika ne moreta več doseči prekinitve postopka (1) zaradi odločitve o predhodnem vprašanju (razen seveda v primeru, da bi bil sklep o vpisu razveljavljen in bi bila zadeva sodišču prve stopnje vrnjena v nov postopek).

5. Pritožbeno sodišče se je zato ukvarjalo le s pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na obstoj materialnopravnih predpostavk za vpis predlaganih sprememb (formalnopravne predpostavke za pritožbo niso sporne). Pritožnici trdita, da pomeni sprejem sklepa, s katerim so bili razrešeni stari člani upravnega odbora in imenovani novi, izvrševanje koncentracije v smislu 44. člena ZPOmK-1. Ker subjekt vpisa take koncentracije (ko imata družbi A. d.d. in F. a.d. več kot polovični delež v subjektu vpisa) ni priglasil, naj bi bilo tako dejanje po izrecni določbi 3. odstavka 44. člena ZPOmK-1 nično, kar naj bi hkrati pomenilo, da sprejeti sklep po vsebini nasprotuje javnemu redu in morali in je zato ničen po določbi 4. alineje 390.člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

6. Razloge za ničnost sklepov skupščine določa ZGD-1 v 390. členu, med njimi tudi razlog, da je sklep po vsebini v nasprotju z javnim redom in moralo. Ko registrsko sodišče presoja materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, lahko torej preizkuša le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z javnim redom in moralo. S spornimi sklepi so bili razrešeni stari člani upravnega odbora in imenovani novi. Tak sklep sam po sebi po vsebini ni v nasprotju z javnim redom in moralo. Pritožnika dejansko zatrjujeta, da ni bil sprejet z zadostno večino, saj naj bi bilo glasovanje F. a.d. in A. d.d. nično (ker naj ne bi priglasila koncentracije). To pa je kvečjemu razlog za izpodbojnost sklepa, kar pomeni, da sklep velja, dokler ni razveljavljen in da torej (dokler ni razveljavljen) ni ovir za njegov vpis.

7. Pritožnika sicer trdita tudi, da je sklep po vsebini nemoralen, ker je imenovanje članov v nasprotju s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Vsi imenovani člani so namreč odvisni, oziroma povezane osebe z družbo A. d.d., glede njih obstaja tudi nasprotje interesov, kar je v nasprotju z zakonom. Kodeks upravljanja javnih delniških družb ima naravo priporočila in izrecno dovoljuje odstopanja od teh priporočil. Predvideno je, da mora družba, če se odloči za odstop od priporočil, to dejstvo enkrat letno objaviti v izjavi o upravljanju. Povedano pomeni, da ravnanje v nasprotju s Kodeksom ni nemoralno. Če se pritožba sklicuje na kršitev 3. odstavka 38. a člena ZGD-1, pa gre za vsebino sklepa v nasprotju z zakonom (kot navajata že sami pritožnici), ki je prav tako razlog za izpodbojnost in ne za ničnost. 8. Na podlagi povedanega je odločitev o vpisu pravilna, saj so podani materialnopravni pogoji za dovolitev vpisa iz 10. in 34. člena ZSReg, pritožba pa s sklicevanjem na izpodbojne razloge v tej fazi postopka (ko je bil vpis že izveden) in ko noben od sklepov ni razveljavljen, ne more uspeti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 39. člena ZSReg).

op. št. 1: Primerjaj odločbo VSL IV Cpg 585/2009.