Jedro

Pristavek, da dedinja za zapustnikove dolgove odgovarja le do višine podedovanega premoženja, v izrek izpodbijane sodbe ne sodi. Takšen pristavek tudi ničesar ne spremeni.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 71,00 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 31412/2012 s 16. 3. 2012 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 304,80 EUR pravdnih stroškov.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločitev o stroških pravdnega postopka popravilo tako, da je tožena stranka namesto 304,80 EUR tožeči stranki dolžna povrniti 813,00 EUR.

3. Zoper sodbo in sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožena stranka, ki predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Toženka v pritožbi navaja, da je dedinja po pokojnem S. V., katerega upnica je bila tudi tožnica. Sodišče sicer pravilno ugotavlja, da toženka kot dedinja za zapustnikove dolgove odgovarja le do višine podedovanega premoženja, tožbeni zahtevek pa je napačen, saj ni postavljen s takšno omejitvijo in mu zato sodišče ne bi smelo ugoditi.

Napačen je tudi sklep o popravi očitne pisne pomote. To, da je sodišče svojo odločitev o stroških zmotno oprlo na stroškovnik tožene, namesto na stroškovnik tožeče stranke, ne predstavlja očitne pisne pomote, ampak napako, ki je ne more popraviti sodišče prve stopnje samo, ne da bi zainteresirana stranka vložila pritožbo.

4. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena, pritožba zoper sklep pa je utemeljena.

6. V skladu z določbo prvega odstavka 142. člena Zakona o dedovanju (ZD) je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Iz tega materialnopravnega pravila izhaja, da mora tožnik poleg obstoja zapustnikovega dolga (ugotovitvam sodišča prve stopnje o obstoju tega pritožnica pritrjuje), dokazati tudi, da je toženec dedič konkretnega dolžnika (tožnica tudi tej ugotovitvi pritrjuje). Toženec pa se lahko svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikov dolg (delno) razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja. Pri tem ugovoru mora zatrjevati (in dokazati), koliko premoženja je podedoval, kakšna je njegova vrednost in kakšne dolgove je doslej poravnal, če jih je. Omejitev odgovornosti je določena v njegovo korist, zato je na njem trditveno in dokazno breme o pravno pomembnih okoliščinah za upoštevanje omejitve.

7. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da tožena stranka trditev, da je že poplačala upnike do vrednosti podedovanega premoženja oziroma, da vtoževana terjatev presega vrednost podedovanega premoženja, ni podala. Pritožnica takšni ugotovitvi sodišča prve stopnje ne nasprotuje. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.

8. Pristavek, da dedinja za zapustnikove dolgove odgovarja le do višine podedovanega premoženja, v izrek sodbe ne sodi. Takšen pristavek tudi ničesar ne spremeni, v primeru uspešnega ugovora tožene stranke, bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.

9. Odločitev sodišče prve stopnje o glavni stvari je torej materialnopravno pravilna, pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni našlo kakšne od kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zoper sodbo v skladu z določbo 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo.

10. Utemeljeno pa se tožena stranka pritožuje zoper popravni sklep. V skladu z določbo 328. člena ZPP sodišče res lahko kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. To, da je sodišče stroške izračunalo po napačnem stroškovniku, pa ni niti očitna pisna niti računska pomota niti pomanjkljivost glede oblike ali neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Pritožnica torej utemeljeno meni, da pogojev za izdajo popravnega sklepa ni bilo. Višje sodišče je zato pritožbi zoper sklep v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

11. Pritožnica zahteva povrnitev pritožbenih stroškov. S pritožbo zoper odločitev o glavni stvarni ni uspela, uspela pa je s pritožbo zoper popravni sklep. Tožeča stranka ji je glede na določbo drugega odstavka 154. člena ZPP dolžna povrniti ustrezen del pritožbenih stroškov. Ker je pritožnica uspela le s pritožbo zoper procesni sklep (ZOdvT uporablja izraz pravno sredstvo zoper druge odločbe), je višje sodišče njene stroške odmerilo po tarifni št. 3220 tarife Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in znašajo 71,00 EUR (nagrada za postopek, skupaj z ddv in materialnimi stroški).