Jedro

Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu odločiti o pravici in odmeri nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, takega izvršilnega naslova ni mogoče izvršiti brez upoštevanja materialnopravne določbe, da pripada nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu. Upnica bi morala izkazati, da je v obravnavanem obdobju delala s skrajšanim delovnim časom, teh trditev pa niti v predlogu za izvršbo niti v odgovoru na ugovor ter v pritožbi ne podaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu 2. in 3. točke izreka, v katerem je odločeno o delni ugoditvi ugovoru in ustavitvi izvršbe glede uveljavitve upničine nedenarne terjatve ter o upničinih stroških postopka, potrdi.

II. Upnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V 1. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na podlagi upničinega delnega umika predloga za izvršbo z dne 23. 6. 2005, v 2. točki izreka je dolžnikovemu ugovoru delno ugodilo in izvršbo ustavilo v celoti glede uveljavitve upničine nedenarne terjatve, v ostalem delu pa dolžnikov ugovor zavrnilo, v 3. točki izreka pa je sklenilo, da vsaka stranka sama nosi svoje nadaljnje stroške izvršilnega postopka.

2. Zoper ugodilni del 2. točke izreka in zoper 3. točko izreka sklepa (kolikor se nanaša na upničine stroške) se je upnica po pooblaščencu pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, dolžniku pa naj se naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poudarja, da dolžnik sam priznava, da je odločil le o upničinem nadomestilu plače za čas čakanja na zaposlitev po tem, ko je upnica prenehala prejemati nadomestilo za čas brezposelnosti, medtem ko o nadomestilu plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom dolžnik navaja, da bo o predmetnem zahtevku odločil, ko bo upnica spet pričela z ustreznim delom. To pomeni, da dolžnik priznava, da ni izpolnil v celoti svoje nedenarne obveznosti in je zato sklep sodišča v 2. točki izreka, ki se nanaša na ustavitev izvršbe nedenarne terjatve, napačen. Sodišču očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja, češ da dolžnik ni dolžan izpolniti obveznosti v skladu s pravnomočno in izvršljivo sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ps 1651/2001 z dne 24. 2. 2005, posledično pa bistveno kršitev določb pravdnega oziroma izvršilnega postopka, ko je štelo, da je ugovor utemeljen. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je štelo dolžnikov ugovor za utemeljen, saj v zadevi ni podan noben razlog iz 55. člena ZIZ. Nepriznanje pravice do nadomestila plače za obdobje od 7. 5. 2001 do 1. 10. 2003 je v nasprotju z navedeno sodbo, s katero so bile upnici priznane pravice iz invalidskega zavarovanja od 7. 5. 2001 dalje. Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, s tem da je delno ugodilo ugovoru, kljub temu, da ni podan noben ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ. Dolžnik ni izpolnil v celoti svoje obveznosti, prav tako ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je njegova obveznost v celoti izpolnjena. Sodišče je zmotno štelo kot dokaz sodbi, na kateri se dolžnik sklicuje (sodba Delovnega in socialnega sodišča 2268/2005 z dne 17. 10. 2005 in sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 4/2007 z dne 8. 11. 2007), saj iz navedenega ne izhaja, da je nedenarna terjatev upnice v celoti izpolnjena. Navedena absolutna bistvena kršitev določb postopka je podana tudi, ker je sodišče zmotno oprlo izpodbijani sklep na ugotovitve navedene sodbe, pri tem pa ni izhajalo iz izvršilnega naslova, ki je podlaga predmetnega postopka. Sodišče se je neutemeljeno spuščalo v samo vsebino izvršilnega naslova, ko je obrazložilo, da upnica v času od 7. 5. 2001 do 30. 9. 2003 ni bila upravičena do nadomestila iz naslova svoje invalidnosti ter zato dolžnik ni bil zavezan odločiti o pravici in odmeri nadomestila plače upnice. Oporeka tudi stroškovnemu delu. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz kateregakoli razloga, ki preprečuje izvršbo, razlogi iz 1. do 12. točke navedene določbe pa so našteti primeroma. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal, da je nedenarno terjatev upnice v skladu z izvršilnim naslovom izpolnil z izdajo odločbe z dne 22. 4. 2005, uveljavljal je torej ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Upnica uveljavlja, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil v celoti, ker ni odločil tudi o njeni pravici do nadomestila plače za obdobje od 7. 5. 2001 do 1. 10. 2003. 6. Kot sporno se torej v obravnavani zadevi izpostavlja vprašanje, ali je bil dolžnik na podlagi izvršilnega naslova – sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ps 1651/2001 z dne 24. 2. 2005 dolžan odločiti tudi o pravici in odmeri nadomestila plače za obdobje od 7. 5. 2001 do 1. 10. 2003. 7. Izvršilni naslov, to je sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ps 1651/2001 z dne 24. 2. 2005, neposredno ne nalaga dolžniku, da bi moral za sporno obdobje odločiti o pravici in odmeri nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom. Z navedeno sodbo je upnici priznana pravica do zaposlitve na svojem delu šivilja s polovico delovnega časa štiri ure dnevno od 7. 5. 2001 dalje (2. točka izreka), to pa še ne pomeni, da je od tega dne dalje upravičena tudi do nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom. 3. točka izreka sodbe, v kateri je odločeno, da je dolžna tožena stranka (dolžnik v izvršilnem postopku) v roku trideset dni od pravnomočnosti te sodbe odločiti o pravici in odmeri nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, prav tako ne daje podlage za pritožbeno stališče, da je na podlagi izvršilnega naslova dolžnik dolžan odločiti o nadomestilu zaradi dela s skrajšanim delovnim časom od 7. 5. 2001 dalje.

8. Izvršilnega naslova, kot se glasi v 3. točki izreka, namreč ni mogoče izvršiti brez upoštevanja materialnopravne določbe 190. člena tedaj veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ)(1), kot se je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. V skladu z navedeno določbo namreč pripada nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu. Za izvršitev sodbe v zahtevanem obsegu bi morala upnica izkazati, da je v obravnavanem obdobju delala s skrajšanim delovnim časom, teh trditev pa niti v predlogu za izvršbo niti v odgovoru na ugovor ter v pritožbi upnica ne podaja. Dolžnik je namreč že v ugovoru na navedeno opozoril, upnica pa je v odgovoru na ugovor le pavšalno navedla, da je v tem delu udgovor neutemeljen.

9. Ker je izpolnitev obveznosti iz 3. točke izreka izvršilnega naslova v obravnavanem obsegu odvisna od dejstev, ki jih upnica niti ne zatrjuje, je odločitev sodišča prve stopnje v ugodilnem delu 2. točke izreka izpodbijanega sklepa pravilna. Z izdajo odločbe z dne 22. 4. 2005 številka 22-2019030 je namreč glede na ugotovljeno dejansko stanje dolžnik izpolnil nedenarno obveznost iz izvršilnega naslova, sodišče prve stopnje pa je za svojo odločitev navedlo ustrezne razloge, tako da je sklep mogoče preizkusiti in ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Neutemeljen je očitek, da se je sodišče spuščalo v samo vsebino izvršilnega naslova, saj je bilo, glede na prej navedeno, ko je pri izvršitvi sodbe treba upoštevati tudi materialnopravne določbe ZPIZ in trditveno podlago predloga upnice za odločitev o pravici in odmeri nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom v obravnavanem obdobju, to dolžno storiti (prim. 21. člen ZIZ).

10. Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljevalo tudi z ugotovitvami v sodbi Delovnega in socialnega sodišča 2268/2005 z dne 17. 10. 2005 in sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 4/2007 z dne 8. 11. 2007 glede samozaposlenosti do 31. 12. 2002 za polni delovni čas in prejemanje nadomestila od 1. 1. 2003 do 30. 9. 2003, pravilnosti teh ugotovitev pa upnica ne izpodbija. Le na splošno namreč navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno oprlo izpodbijani sklep na ugotovitve navedenih sodb in pri tem ni izhajalo iz izvršilnega naslova, ki je podlaga predmetnega postopka. Višje sodišče pripominja, da upnica v svojem stališču in ravnanjih prihaja sama s seboj v nasprotje, saj v primeru, če bi bil izvršilni naslov podlaga za prisilno uveljavitev dolžnikove nedenarne obveznosti tudi za obravnavano obdobje, ne bi bilo razloga niti podlage za vložitev tožbe v zadevi Ps 2268/2005. Delovno in socialno sodišče o tej tožbi niti ne bi meritorno odločalo, če bi že obstajal izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko upnica dosegla isti cilj.

11. Višje sodišče glede na navedeno ugotavlja, da pritožba zoper ugodilni del 2. točke izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena. Neutemeljena pa je tudi pritožba v delu, v katerem se nanaša na odločitev o upničinih stroških postopka v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev, da vsaka stranka sama krije stroške izvršilnega postopka, navedlo razumljive in pravilne razloge, na katere se višje sodišče sklicuje in jih ne bo ponavljalo.

12. Glede na navedeno in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Prim. tudi 122. člen veljavnega ZPIZ-2