Jedro

Sodišče prve stopnje je odločalo o ustavitvi postopka zaradi umika (nespremenjene) tožbe. Ob tem je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek, prav tako je pravilno odločilo, da je bila tožba potrebna, in posledično štelo, da je tožnik uspel s svojim zahtevkom v celoti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženki naložilo, da tožniku plača pravdne stroške v višini 357,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo načela uspeha v postopku. V uvodu izpodbijanega sklepa je kot vrednost spornega predmeta navedlo 1.229,44 EUR, kot je višina zahtevka po spremembi tožbe. Toženka je tožniku plačala 475,02 EUR. Tožnikov uspeh v postopku ni 100 %. Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti. V obrazložitvi sodišča prve stopnje niso odločilni razlogi o bistvenih dejstvih oziroma so ti nejasni. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni oziroma podredno razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik na pritožbo odgovarja. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožbo umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka. Opredeljuje se do tega, kdaj se šteje, da do umika tožbe pride takoj po izpolnitvi zahtevka. Odločitev sodišča prve stopnje je skladna s sodno prakso pritožbenega sodišča. Četudi bi tožnik tožbo umaknil kasneje, to ne bi imelo stroškovnih posledic, o stroških, ki bi nastali po izpolnitvi zahtevka, bi se odločalo po načelu krivde. Tožba tožnika je bila potrebna. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo uveljavljane absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je priznane pravdne stroške tožnika v celoti naložilo v plačilo toženki.

7. Sodišče prve stopnje je odločilo o stroških postopka, ki se je zaključil z ustavitvijo zaradi umika tožbe. Za odločitev o stroških je odločilen uspeh tožnika v postopku, ta pa je odvisen od vprašanja, ali je bila v predmetni zadevi tožba spremenjena (zahtevek povišan) ali ne. Tožnik je 3. 2. 2017 vložil tožbo, s katero je zahteval plačilo 283,72 EUR s pripadki. S pripravljalno vlogo z dne 1. 12. 2017 je predlagal spremembo tožbe, tako da se zahtevek zviša na 1.229,44 EUR s pripadki. Toženka je spremembi tožbe v pripravljalni vlogi z dne 20. 11. 2018 nasprotovala.

8. V 185. členu ZPP je določeno, da je potem, ko je tožba vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.

9. Iz izpodbijanega sklepa kljub navedbi vrednosti spornega predmeta 1.229,44 EUR izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o ustavitvi postopka zaradi umika (nespremenjene) tožbe. Ob tem je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek, prav tako je pravilno odločilo, da je bila tožba potrebna, in posledično štelo, da je tožnik uspel s svojim zahtevkom v celoti. Toženka v pritožbi navaja, da je izpolnila tožnikov zahtevek v višini 475,02 EUR, tožnik je z zahtevkom po tožbi zahteval manj.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije stroške pritožbe. Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).