Jedro

Če je sodišče že pri presoji ugovora tretjega ugotovilo, da je tretji izkazal verjetnost obstoja pravice na zarubljenih predmetih, mu tega ni treba posebej še enkrat utemeljevati pri predlogu za odlog. Sodišče drugačne odločitve ob presoji predloga za odlog izvršbe glede verjetnega obstoja pravice niti ne more sprejeti.

Za verjeten izkaz težko nadomestljive škode zadošča ugotovitev, da je prvi dolžnik že v stečaju, zoper preostale tri (poroka in zastavitelj) pa izvršba niti delno še ni bila uspešna, kar kaže na njihovo premoženjsko stanje. V takem primeru bi bila namreč v primeru uspeha tretjih realizacija zahtevkov zoper dolžnike močno vprašljiva.

Izrek

I. Pritožba tretjega dolžnika A. A. zoper sklep z dne 28. 9. 2017 se zavrže. II. Pritožbi tretje B. B. se ugodi in se sklep z dne 9. 11. 2017 v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se predlogu za odlog izvršbe z dne 13. 9. 2017 ugodi in se izvršba na zarubljene predmete, naštete v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, odloži do pravnomočnosti odločitve v pravdnem postopku po že vloženi tožbi za ugotovitev, da izvršba na te predmete ni dopustna, upnik pa sam krije svoje stroške odgovora na predlog tretje za odlog izvršbe.

III. Pritožbi tretje C. C. se ugodi in se sklep z dne 9. 11. 2017 v III. in IV. točki izreka spremeni tako, da se predlogu za odlog izvršbe z dne 13. 9. 2017 ugodi in se izvršba na zarubljene predmete, naštete v III. točki izreka izpodbijanega sklepa, odloži do pravnomočnosti odločitve v pravdnem postopku po že vloženi tožbi za ugotovitev, da izvršba na te predmete ni dopustna, upnik pa sam krije svoje stroške odgovora na predlog tretje za odlog izvršbe.

IV. Pritožba upnika se v delu, v katerem se nanaša na VII. točko izreka sklepa, zavrže, v delu, v katerem se nanaša na V. in VI. točko izreka sklepa, pa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

V. Tretji B. B. in C. C. ter upnik sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**O pritožbi tretjega dolžnika A. A. zoper sklep z dne 28. 9. 2017:**

1. S tem sklepom je sodišče prve stopnje popravilo sklep z dne 25. 9. 2017 tako, da je izvršba prekinjena le zoper prvega dolžnika A. d.o.o. - v stečaju.

2. Tretji dolžnik se je zoper sklep pritožil. 3. Pritožba je prepozna.

4. V skladu s tretjim odstavkom 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, o čemer je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pravilno poučen.

5. Izpodbijani sklep je bil tretjemu dolžniku vročen pravilno s fikcijo vročitve v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, kar dokazuje popolno izpolnjeno obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, ki ima dokazno moč javne listine (149. člen in 224. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz navedenega obvestila je razvidno, da je vročevalec ob neuspešnem poskusu izročitve pisma 3. 10. 2017 v hišnem predalčniku tretjega dolžnika pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker pisma v danem roku ni prevzel, se z iztekom tega roka, to je 18. 10. 2017, v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pismo šteje za vročeno.

6. 8-dnevni rok za vložitev pritožbe je tako iztekel v četrtek, 26. 10. 2017. Iz dohodnega zaznamka sodišča je razvidno, da je tretji dolžnik pritožbo s priporočeno pošiljko oddal na pošti 29. 10. 2017, kar je prepozno (v pritožbi je naveden datum sestave 27. 10. 2017, kar je en dan po izteku roka). Višje sodišče jo je zato na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.

**O pritožbah zoper sklep z dne 9. 11. 2017:**

7. S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tretje B. B. za odlog izvršbe na v izreku navedene predmete (I. točka izreka), odmerilo stroške upnika na 114,24 EUR (II. točka izreka), zavrnilo predlog tretje C. C. za odlog izvršbe na v izreku navedene predmete (III. točka izreka), odmerilo stroške upnika na 114,24 EUR (IV. točka izreka), ugodilo predlogu tretjega B. d.o.o. za odlog izvršbe na v izreku navedene predmete (V. točka izreka), odložilo izvršbo na te predmete do pravnomočne odločitve o tožbi zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe oziroma do izteka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe iz sklepa o ugovoru tretjega z dne 28. 9. 2017 (VI. točka izreka), odločitev o stroških tretjega B. d.o.o. pa pridržalo do odločitve iz VI. točke izreka (VII. točka izreka).

8. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožujejo obe tretji in upnik. Tretja B. B. ga izpodbija v odločitvi v I. in II. točki izreka, tretja C. C. v III. in IV. točki izreka, upnik pa v II., IV. in V. do VII. točki izreka.

**O pritožbah tretjih:**

9. V vsebinsko enakih pritožbah tretji B. B. in C. C. (v nadaljevanju: tretji) uveljavljata pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja glede ugotovitve sodišča, da naj ne bi uspeli dokazati, da bi s takojšnjo izvršbo utrpeli nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Navajata tudi, da sta tožbo na nedopustnost izvršbe že vložili in v tistem postopku tudi predlagali izdajo začasne odredbe. Predlagata spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se predlogoma ugodi in zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

10. Upnik v odgovorih na pritožbi predlaga njuni zavrnitvi ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

11. Pritožbi sta utemeljeni.

12. V skladu s prvim odstavkom 83. člena ZIZ se smejo zarubiti stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, ne glede na to, ali je tudi njihov lastnik. Tako se lahko zgodi, da se poseže na stvar, na kateri ima nekdo tretji pravico, ki preprečuje izvršbo. V takšnem primeru je varstvo pravic tretjega v izvršilnem postopku zagotovljeno z ugovorom tretjega, ki ima, če so izpolnjeni določeni pogoji, pravico začeti pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. S tem pa varstvo njegovih pravic še ni popolno zagotovljeno, saj vložitev ugovora in kasneje tudi tožbe na nedopustnost izvršbe nadaljevanja oprave izvršilnih dejanj ne zadrži. Popolno varstvo je tretjemu zagotovljeno šele, če sodišče na njegov predlog izvršbo odloži. 13. Pogoje za odlog izvršbe na predlog tretjega ureja 73. člen ZIZ, ki v prvem odstavku dopušča odlog v primeru, ko tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s kvalificirano listino, brez kakršnihkoli nadaljnjih pogojev. Če pa obstoja pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na kvalificiran način, se izvršba na ta predmet odloži, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Zahtevani pogoj izkaza za verjetno obstoj pravice je treba presojati v povezavi z odločitvijo o ugovoru tretjega na podlagi 65. člena ZIZ, saj je mogoče drugi in tretji odstavek navedene določbe (zavrnitev ugovora in napotitev tretjega, da lahko začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na predmet ni dopustna) uporabiti le, če sodišče ugotovi, da je v ugovoru pravica verjetno izkazana. Če pa ugotovi, da pravica ni verjetno izkazana, se šteje, da je ugovor neutemeljen in v takšnem primeru tretjemu ni dana možnost začeti pravde za ugotovitev, da izvršba na predmet ni dopustna (peti odstavek 64. člena ZIZ).

14. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 9. 2017 ugovora tretjih zavrnilo in ju napotilo, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začneta pravdo za ugotovitev, da izvršba na določene zarubljene predmete ni dopustna. Upnik pritožbe ni vložil in je sklep postal pravnomočen. Šteti je za ugotovljeno, da sta tretji s stopnjo verjetnosti izkazali obstoj svoje pravice na zarubljenih predmetih in zato v predlogu za odlog izvršbe obstoja tega pogoja ni bilo treba še enkrat posebej utemeljevati, zadošča sklicevanje na ugovor.

15. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno ugotavljalo še izpolnitev nadaljnjega pogoja v skladu z drugim odstavkom 73. člena ZIZ, torej ali sta tretji za verjetno izkazali, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpeli nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda sta pravna standarda, ki ju zapolnjuje sodna praksa. Glede na to, da lahko pride s prodajo zarubljenih predmetov do posega v lastninsko pravico osebe, ki ni dolžnik, le-ta pa lahko popolno zavaruje svoje pravice le, če hkrati z možnostjo vložitve tožbe za ugotovitev, da izvršba na določene predmete ni dopustna, doseže tudi odlog izvršbe, se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da lahko tretjemu nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda že s samo izvršbo, pogoji za odlog izvršbe pa se presojajo mileje kot pogoji za odlog izvršbe na predlog dolžnika.

16. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo le pavšalno zatrjevanje tretjih, da predstavlja nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo izguba lastninske pravice na premičninah in bi morebitni kupec s tem pridobil lastninsko pravico na originaren način. Prezrlo pa je, da sta tretji nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo utemeljevali s tem, da so dolžniki brez premoženja in brez denarnih sredstev, kar je razvidno že iz samega izvršilnega postopka, ter da bo šla v primeru prodaje kupnina za poplačilo upnikov in bo v primeru uspeha s tožbo na nedopustnost izvršbe sodba le mrtva črka na papirju, saj škode ne bosta mogli nadomestiti. Trditve so res sicer skope, vendar po mnenju višjega sodišča, ob celostni obravnavi vloženih sredstev za zavarovanje njunih pravic, v konkretnem primeru zadoščajo za ugoditev predlogoma tretjih za odlog izvršbe. Če bi prišlo do prodaje zarubljenih predmetov in poplačila upnika iz kupnine, bi se namreč za toliko zmanjšala obveznost dolžnikov, torej bi imeli tretji, če uspeta v pravdi za nedopustnost izvršbe, zahtevek zoper dolžnike (prim. 190. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Glede na to, da je prvi dolžnik že v stečaju, zoper preostale tri (poroka in zastavitelj) pa izvršba niti delno še ni bila uspešna, kar kaže na njihovo premoženjsko stanje, bi bila v primeru uspeha tretjih realizacija zahtevkov zoper dolžnike močno vprašljiva. Ta ugotovitev za izkaz težko nadomestljive škode s stopnjo verjetnosti zadošča. 17. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbama tretjih zoper odločitev o zavrnitvi predlogov za odlog izvršbe ugodilo in sklep spremenilo, kot je razvidno iz II. in III. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V spisu je uradni zaznamek, da sta tretji 8. 11. 2017 vložili tožbi, zato je višje sodišče sklenilo, da se izvršba na predmete, opisane v I. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa, odloži do pravnomočne odločitve o njunih tožbah.

18. Višje sodišče je spremenilo tudi odločitev o upnikovih stroških odgovora na posamezni predlog za odlog izvršbe, tako da upnik te stroške krije sam, saj mu jih tretji nista neutemeljeno povzročili (sedmi odstavek 38. člena ZIZ).

**O pritožbi upnika:**

19. Upnik se pritožuje zoper točke II in IV do VII izreka izpodbijanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga spremembo sklepa, in sicer v točkah II in IV izreka tako, da se mu priznajo stroški, kot jih je priglasil v odgovorih na predlog za odlog, v točkah V do VII. izreka pa tako, da se predlog tretjega B. d.o.o. za odlog izvršbe v celoti zavrne, skupaj s stroškovno posledico. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

20. Pritožba ni utemeljena v delu, v katerem se nanaša na točke II, IV, V in VI izreka sklepa; v delu, v katerem se nanaša na točko VII izreka sklepa, pa ni dovoljena.

21. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da je z odločitvijo v II. in III. točki izreka tega sklepa o stroških odgovorov na predloga tretjih B. B. in C. C. za odlog izvršbe odpadla podlaga za vsebinsko presojo pritožbenih navedb v zvezi z višino odmerjenih stroškov v točkah II in IV izreka izpodbijanega sklepa. Kolikor se nanaša na pomanjkljivost izreka o tem, kdo mora upniku povrniti stroške, pa je pritožba po vsebini predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, o čemer višje sodišče niti ni pristojno odločati.

22. Glede na v tem sklepu že obrazložena izhodišča, ki jih je višje sodišče upoštevalo pri odločanju o pritožbah tretjih B. B. in C. C., je odločitev o ugoditvi predlogu tretjega B. d.o.o. (v nadaljevanju: tretji) za odlog izvršbe pravilna.

23. Višje sodišče je že pojasnilo, da v predlogu za odlog izvršbe, glede na predhodno pravnomočno odločitev o ugovoru s sklepom z dne 28. 9. 2017, tretjemu ni bilo treba posebej še enkrat utemeljevati verjetnosti obstoja pravice na zarubljenih predmetih. Če je sodišče že ugotovilo zadostitev temu pogoju ob presoji ugovora tretjega, drugačne odločitve ob presoji predloga za odlog izvršbe niti ne more sprejeti1 in je pritožbeni očitek pomanjkljivosti predloga tretjega glede tega pogoja neutemeljen.

24. Sodišče prve stopnje je vsebino predloga tretjega za odlog izvršbe pravilno ocenilo kot zadostno za izkaz verjetnosti, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ). Višje sodišče je že prej pojasnilo, da bi v primeru uspeha v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe tretji lahko uveljavljal zahtevek zoper dolžnike iz naslova neupravičene pridobitve (190. člen OZ). Glede na pritožbeno uveljavljanje, da bi imel kvečjemu odškodninski zahtevek zoper upnika, pa dodaja, da bi imel takšen zahtevek le, če bi bile podane predpostavke odškodninske odgovornosti, med drugim protipravno upnikovo ravnanje v zvezi z nasprotovanjem ugovoru tretjega v tem izvršilnem postopku. Višje sodišče ob tem pripominja, da ZIZ ne daje podlage za odškodninsko odgovornost upnika za primer uspeha tretjega v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe, kot jo npr. daje v primeru škode, ki je bila dolžniku prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena ali je upnik ni opravičil (279. člen ZIZ).

25. Višje sodišče ocenjuje, da sklep ni pomanjkljiv glede razlogov o odločilnih dejstvih, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče je v 4. točki obrazložitve sklepa povzelo vsebino predloga tretjega za odlog izvršbe, med drugim je zapisalo tudi, da imajo vsi dolžniki blokirane račune in nimajo premoženja večje vrednosti, ter da se, poleg izvršilnega postopka zoper D. D. I 113/2016, vodi tudi zoper A. A. izvršilni postopek In 45/2015. Tem v predlogu zatrjevanim dejstvom upnik v odgovoru na predlog tretjega za odlog izvršbe ni nasprotoval z nobenimi konkretnimi trditvami, tako da je tudi ob odsotnosti razlogov s tem v zvezi, ob celostni obravnavi zadeve, sklep mogoče preizkusiti.

26. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo upnika v delu, v katerem se nanaša na V. in VI. točko izreka sklepa, zavrnilo in sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

27. Upnik pa nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev v VII. točki izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje pridržalo odločitev o stroških tretjega. V tem delu sklepa še ni odločeno o stroških tretjega, temveč je odločitev o teh stroških le pridržana, tako da tudi ni poseženo v kakšno pravico ali pravni interes upnika. Višje sodišče je zato na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zoper VII. točko izreka sklepa zavrglo.

**O stroških pritožbenega postopka:**

28. Višje sodišče je o stroških pritožbenega postopka odločilo na podlagi šestega in sedmega odstavka 38. člena ZIZ, v skladu s katerima mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil, oziroma mora tretji upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Tretji sta s pritožbama sicer uspeli, vendar jima pritožbenih stroškov ni neutemeljeno povzročil upnik, zato ni podlage, da bi višje sodišče upniku naložilo povrnitev teh stroškov. Prav tako tudi tretji B. d.o.o. ni neutemeljeno povzročil stroškov pritožbenega postopka upniku, ki s pritožbo niti ni uspel. Upnik tudi sam krije stroške odgovorov na pritožbi tretjih, saj mu jih tretji nista neutemeljeno povzročili.

1 Tako tudi sklep VSL I Ip 3208/2007 z dne 5. 9. 2007.