Jedro

Odločanje sodišča v nepravdnem postopku je po zakonu predvideno le v posebej določenih primerih. Ker med njimi takega kot je konkretni ni najti, pristojnosti sodišča, da bi o predlogu odločilo, ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Nasprotna udeleženka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je predlagal, da sodišče s sklepom nadomesti soglasje upravnika na sklepu etažnih lastnikov o prehodu obračuna za dobavljeno toploto za ogrevanje in pripravo tople vode tako, da dobavitelj izstavlja račune na odjemna mesta dobavljene toplote. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog kot nedovoljen zavrglo. Pojasnilo je, da ne Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) ne Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) ne predvidevata odločanja o takšnem predlogu.

2. Pritožbo vlaga predlagatelj. Navaja, da je bil preklic naroka nezakonit. V sklepu sodišče ni navedlo razloga za preložitev. Zahteva, da se narok izvede. Pojasnjuje še, da se podpisniki prenosa in razdelitve porabljene toplote strinjajo s tem, da jim račune izstavi A. A. V ta namen je bil izveden postopek, ki mu upravnik nasprotuje. V 12. členu pogodbe z upravnikom je določeno, da o tem odloča Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tako delitev kot obračun stroškov za dobavljeno toploto se izvajata na podlagi pogodbenega razmerja med izvajalcem te storitve ter upravnikom oziroma etažnimi lastniki stavbe.(1) Tako je tudi v konkretnem primeru, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se delitev računa med posamezne lastnike stavbe opravi v skladu z določili (veljavno sprejetega) Sporazuma št. 7-2012. V kolikor bi sodišče s sklepom delitev in obračun stroškov za dobavljeno toploto iz sistema za daljinsko ogrevanje preneslo na podjetje A. A. in mu naložilo, da račune izstavlja neposrednim odjemalcem, bi poseglo v obstoječa pogodbena razmerja. Za tak poseg pa sodišče nima zakonske podlage. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je odločanje sodišča v nepravdnem postopku po zakonu predvideno le v posebej določenih primerih(2). Ker med njimi takega kot je konkretni ni najti, pristojnosti sodišča, da bi o predlogu odločilo, ni. Glede na pritožbeno navedbo, da je pristojnost sodišča določena v pogodbi z upravnikom, pa pritožbeno sodišče dodaja, da predlagatelj takšne pogodbe sodišču ni predložil. Pritožbeno sodišče se zato o tem podrobneje ne izjavlja.

6. Ker sodišče prve stopnje o vsebini predloga ni odločalo, izvedba naroka ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je zato že razpisan narok utemeljeno preklicalo (7. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

7. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep potrdilo.

8. Glede pritožbenih stroškov, ki jih je priglasila nasprotna udeleženka, je pritožbeno sodišče odločilo, da jih nosi sama. Ne glede na to, da smiselna uporaba določb ZPP o povračilu stroškov po kriteriju uspeha (154. člen ZPP) tudi v nepravdnem postopku ni povsem izključena(3), je namreč pritožbeno sodišče ocenilo, da je bil odgovor na predlog nepotreben (155. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Teh stroškov zato predlagatelj, čeprav s pritožbo ni uspel, ni dolžan nositi.

Op. št. (1): Glej 6. in 7. točko 3. člena Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.

Op. št. (2): Več o tem glej v razlogih izpodbijanega sklepa.

Op. št. (3): Glej Načelno pravno mnenje občne seje VSS 21. in 22. 12. 1992, objavljeno v Poročilu VSS 2/92, stran 23 in dostopno tudi v bazi sodne prakse.