Jedro

Z dokazovanjem se preizkušajo samo dejstva, ki so jih stranke zatrjevale. Sodišče svojih zaključkov ne more opreti na dejstva, ki jih stranke niso zatrjevale, je pa za njih zvedelo pri izvedbi posameznih dokazov. Če se zdi sodišču tako dejstvo pravno pomembno, ga mora stranka predložiti in zahtevati, da se o njem izjavita.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. odstavek izreka) spremeni tako, da se glasi: Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. ... z dne ... se razveljavi v 1. točki izreka tudi za znesek 680.081,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do plačila.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 108.111,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do plačila.

Tožbeni zahtevek se v delu, ki se tiče zneska 571.970,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do plačila, zavrne.

2. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 155.832,00 SIT in pritožbene stroške v znesku 79.900,00 SIT, oboje v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. ... z dne ... vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za znesek

680.081,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do plačila. V preostalem delu do višine 778.925,60 SIT spp je sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 21.145,50 SIT.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje v izreku sodbe ni upoštevalo pobotnega ugovora tožene stranke, zato je sodbo potrebno razveljaviti. Sodišče je tudi napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožena stranka ni imela škode v višini lastne cene mleka. Plačilo mleka, dobavljenega dne 7.5.1999, med strankama sploh ni bilo sporno. Tožena stranka predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Ne drži trditev tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje pobotni ugovor tožene stranke upoštevati v izreku sodne odločbe, to je, da bi moralo odločiti tudi o obstoju oziroma neobstoju pobotne terjatve. Iz navedb pravdnih strank in listin v spisu je namreč razvidno, da je tožena stranka uveljavljala predpravdno pobotanje, kar priznava tudi v pritožbi. Za svojo terjatev je dne 22.6.1999 izdala račun št. 800221-60002-0 in račun št. 80022-60002-3 in jo pred pravdo že kompenzirala s terjatvijo tožeče stranke. O ugotovitvi obstoja vtoževane in pobotne terjatve sodišče odloča le v primeru pravdnega pobotanja, to je, kadar tožena stranka prvič šele v pravdi uveljavlja v pobot svojo nasprotno terjatev. Pri tem ni odveč opozoriti, da je pravdni pobotni ugovor po vsebini nasprotni zahtevek tožene stanke, ki mora biti povsem določen glede glavne stvari in stranskih dajatev (1. odst. 180. čl. ZPP) in ga je treba v takšni obliki tudi postaviti, česar pa tožena stranka ni storila.

Pritrditi pa je pritožbi, da je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela škode v višini lastne cene uničenega mleka (priloga B 32), ker tega mleka tožeči stranki ni plačala, napačen in nima opore v zatrjevani dejanski podlagi. Prav ima tožena stranka, da dejstvo plačila oporečnega mleka z dne 7.5.1999 v postopku na prvi stopnji sploh ni bilo sporno. Da ji mleko, dobavljeno dne 7.5.1999, ni bilo plačano, tožeča stranka v postopku ni zatrjevala. Sodišče prve stopnje je svoj zaključek nepravilno oprlo na izpovedbo priče

I. V., sicer direktorice tožene stranke v spornem obdobju. Z dokazovanjem (z zaslišanjem prič) se preizkušajo samo dejstva, ki so jih stranke v postopku zatrjevale. Sodišče svojih zaključkov ne sme opreti na dejstva, ki jih stranke niso zatrjevale, je pa za njih zvedelo pri izvedbi posameznih dokazov. Če pa se zdi sodišču takšno dejstvo pravno pomembno, bi ga moralo strankama predočiti in zahtevati od njiju, da se o njem izjavita.

Ker tega ni storilo, dejstva, da tožena stranka ni plačala mleka dobavljenega dne 7.5.1999 tožeči stranki, ni moglo šteti za ugotovljenega. Druga dejstva, ki jih je ugotovilo, pa ne ponujajo opore za zaključek, da mleko z dne 7.5.1999 ni bilo plačano.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 358. čl. ZPP spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 1. odst. izreka. Zaradi statusnih sprememb na strani tožene stranke med postopkom je izdani sklep o izvršbi v celoti razveljavilo in odločilo o tožbenem zahtevku.

Tožeča stranka glede višine škode v vrednosti uničenega mleka ni imela nobenih konkretnih ugovorov, ki bi jih bilo treba oziroma mogoče preizkusiti. Strinjati se je s stališčem prvostopnega sodišča, da je tožena stranka upravičena do povrnitve škode le v višini, ki presega pogodbeno kazen, t.j. do višine 572.170,00 SIT (razlika med zneskoma po računih B1 in B2). Ker je z ugovorom v višini pogodbene kazni že uspela (sodba prvostopnega sodišča je v 2. odst. pravnomočna), znaša preostanek njene terjatve iz naslova škode še

572.170,00 SIT. Za navedeni znesek je bilo treba zmanjšati terjatev tožeče stranke. Zahtevku tožeče stranke v višini 108.111,80 SIT spp je sodišče ugodilo, zahtevek v višini 571.970,00 SIT spp pa zavrnilo.

Na podlagi 165. čl. ZPP je sodišče druge stopnje ponovno odločilo o stroških pravdnega postopka. Tožeča stranka jih ni priglasila, je pa v pravdi zmagala v približno 14% zahtevka. Zato je dolžna toženi stranki povrniti 86 % njenih pravdnih stroškov, ki jih je sodišče ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT v času odmere odmerilo v višini 181.200,00 SIT (1225 OT za vloge in zastopanje na narokih, 20% DDV, 6.000,00 SIT pričnine in 13.500,00 SIT takse za ugovor), 86% od tako odmerjenih stroškov znese 155.832,00 SIT. Ker je s pritožbo uspela, je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve pritožbenih stroškov, odmerjenih v višini sestave pritožbe 375 OT + 20% DDV in takse za pritožbo 30.400,00 SIT.