Jedro

Lastnik, ki dvakrat razpolaga z nepremičnino in drugi pridobitelj ve za tako razpolaganje, ravna v nasprotju z moralo in je drug pravni posel ničen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki sta jo sklenila toženca 29.11.1999 nična. Toženki je naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice, primerne listine, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice v deležu 1/2 na nepremičnini parc. št. 291 vpisani v vl. št. 219 k.o. ..., na ime tožnika, sicer bo to listino nadomestila sodba. Toženi stranki je tudi naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožniku v znesku 4.975,55 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi toženca navajata, da je sodišče izdalo sodbo brez zaslišanja tožencev kljub temu, da je pooblaščenka njeno odsotnost na obravnavi opravičila. Sodišče tudi ni izvedlo nobenega dokaza, katerega sta predlagala toženca, ampak je v celoti sledilo izpovedbi tožnika. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ni zaslišalo priče S.R., ni vpogledalo spisa N 36/80, posojilnih pogodb. Če bi sodišče izvedlo vse predlagane dokaze bi ugotovilo, da je bil delež drugotožene stranke najmanj 1/2. Stanovanjska hiša je bila zgrajena v času trajanja zakonske zveze med toženima strankama, zaradi česar sta vpisana deleža enaka. Odločitev sodišče je v nasprotju s sodno prakso in obrazložitvijo sodišča v sklepu z dne 13.2.2006. Toženi stranki sta pogodbo sklenili zato, da sta uredila premoženjskopravna razmerja, prvotoženec ni imel nobene pravice in pooblastila drugotožene stranke, da razpolaga z njenim premoženjem. Vse se je dogajalo mimo drugotoženke. Med toženima strankama ni bilo nobenega dogovora, da prvotoženec lahko razpolaga in upravlja skupno premoženje. Neresnični in z ničemer dokazani so zaključki, da prvotoženec s sklenitvijo sodne poravnave ni razpolagal sebi ali drugotoženki v škodo, pač pa v korist, sam naj bi s poravnavo zagotovil večjo hišo P. 5a z večjo kvadraturo. Stanovanjski del hiše P. 15 nima gradbenega dovoljenja, gospodarsko poslopje pa je zgrajeno v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. V dopolnitvi pritožbe toženca navajata, da sodišče ne bi smelo opreti odločbe na člen 103 ZOR, temveč na ustrezne določbe ZZZDR o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Pritožba ni utemeljena.

Ob ugotovitvi, da sta bila tožnik in prvotoženec v sporu od leta 1991 in da so med njima in staršema tekli številni postopki, ki so se končali s sodno poravnavo 10.11.1999, s katero je bilo dogovorjeno, da prvotoženec prepusti tožniku stanovanjsko hišo na naslovu P. 16, in še dve travniški parceli, tožnik pa prvotožencu prepusti v posest nepremičnino na naslovu P. 5a ter se odpove neuvedenemu dedovanju po starših. Kljub tako sklenjeni sodni poravnavi je prvotoženec ponovno razpolagal s sporno nepremičnino, saj je 19 dni po sklenitvi sodne poravnave (29.11.2009) sklenil z drugo toženko notarsko overjeno pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, drugotoženki priznal solastninsko pravico na stanovanjski hiši P. 16 in dopustil, da se je slednja vknjižila do 1/2 v zemljiški knjigi. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila drugotoženka v slabi veri, saj je vedela, da je prvotoženec že razpolagal s sporno nepremičnino. Ta ugotovitev temelji na izpovedbi tožnika in vseh drugih okoliščin, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje. Toženca sta imela možnost udeležbe na glavni obravnavi, ki se je kljub izkazanemu vabilu nista udeležila, opravičilo odvetnice z navedbo, da se toženca glavne obravnave zaradi pogreba prijatelja dan pred obravnavo, ni opravičen razlog za njeno preložitev tudi po oceni pritožbenega sodišča. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno opravilo obravnavo v njeni odsotnosti, saj nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki je bila pravilno vabljena in se ni udeležila glavne obravnave. Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da ne bi verjelo tožniku, da je drugotoženka vedela za sklenjeno sodno poravnavo glede na dolgoletne spore in da je bila v slabi veri. Sodba ni enostranska kot trdi pritožnik, saj temelji na oceni izvedenih dokazov in z drugačnimi pritožbenimi trditvami izpodbija dokazno oceno sodišče prve stopnje v katero pritožbeno sodišče ne dvomi in jo v celoti sprejema in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Ponovno razpolaganje z nepremičnino, s katero je lastnik že razpolagal in jo odtujil ter je drugi predlagatelj vedel za tako razpolaganje, je v nasprotju z moralo in zato prepovedano v smislu 2. odst. 4. člena ZTLR. Drugi pridobitelj (drugotoženec), ki ve, da je lastnik, ki mu je ostala le še možnost pravnega razpolaganja s tem ve, da je tako pravno razpolaganje s stvarjo zaradi kršitve etičnih načel prepovedano. Prvi predlagatelj ima v opisani situaciji zoper nedobrovernega pridobitelja zahtevek za izročitev zemljiškoknjižne listine, ki mu omogoča vknjižbo lastninske pravice. Dejansko stanje je dovolj razčiščeno in dokaznega postopka ni potrebno dopolnjevati z zaslišanjem priče S. R. kot predlagata toženca v pritožbi. Toženca se glede na zgoraj navedeno tudi ne moreta uspešno sklicevati na originaren način pridobitve solastninske pravice iz naslova skupnega premoženja. S trditvami v pritožbi, da drugotoženka ni vedela za sklenjeno sodno poravnavo in da se ni vtikala v razmere na kmetiji, tožena stranka kot že omenjeno izpodbija dokazno oceno v katero pritožbeno sodišče, kot že omenjeno, ne dvomi. Drutoženka se kot že večkrat omenjeno glede na ugotovitve sodišča prve stopnje ne more uspešno sklicevati na določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih glede pridobivanja skupnega premoženja, saj glede sklenjenega sporazuma ni bila v dobri veri.

Glede na navedeno je bilo pritožbo tožene stranke zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).