Jedro

Na višino odškodnine vpliva tudi kultura in katastrski razred zemljišča, zato morajo biti te okoliščine v postopku nedvoumno ugotovljene in podprte z dokazi.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora z dne 27.8.1992 odpravi.

Obrazložitev

Oddelek za prostor občine je z odločbo z dne 29.10.1991 naložil tožniku plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v višini 123.685,00 SIT za parc.št. 427/27 k.o. ... njiva III. razreda v izmeri 194 m2 in pašnik IV. razreda v izmeri 273 m2, upoštevajoč drugo skupino katastrskih okrajev in vrednost točke za izračun odškodnine za njivo 9,50 SIT in pašnik 4,75 SIT. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo. V obrazložitvi navaja, da je odškodnina odmerjena pravilno in v skladu z določbo 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, upoštevajoč vrednost točke na dan 14.8.1991, ko je bila vložena popolna vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja. Pritožbene ugovore je zavrnila z obrazložitvijo, da odškodnina ni bila odmerjena za stavbišče na parceli št. 427/27, zaradi česar ti ugovori ne morejo vplivati na odločitev.

Tožnik v tožbi navaja "da tožena stranka ni mogla ugoditi njegovi prošnji, ker ji ni bila dostavljena odločba geodetske uprave občine o spremembi, ki bi vplivala na zmanjšanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti". K tožbi je priložil odločbo Geodetske uprave občine z dne 13.12.1991, iz katere je razvidno, da je evidentirana sprememba vrste rabe za parcelo št. 427/27 in sicer njiva III. katastrskega razreda v izmeri 575 m2 v travnik III. katastrskega razreda. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, navedenih v njeni obrazložitvi. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna višina odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Na višino odškodnine vpliva tudi kakovost kmetijskega zemljišča, ki je ovrednotena s številom točk na m2 glede na katastrsko kulturo in katastrski razred po tabeli 1, ki je sestavni del zakona (5. odstavek 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86, 9/90 - ZKZ). Iz vsebine tožbe izhaja, da tožnik osporava ugotovitev glede kulture parc.št. 427/27. Oba upravna organa ugotavljata, da je del obravnavanega zemljišča v izmeri 194 m2 v naravi njiva III. katastrskega razreda in pašnik v izmeri 273 m2 IV. katastrskega razreda. To ugotovitev je tožnik smiselno izpodbijal že v pritožbi, saj je zatrjeval, da je odmera odškodnine previsoka, ker gre za sporno kulturo zemljišča. Navedeni ugovor je res pavšalen, vendar tudi iz odločbe prve stopnje niti iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na čem temelji navedena dejanska ugotovitev o katastrski kulturi in razredu obravnavanega zemljišča. V poslanih upravnih spisih je sicer zemljiškoknjižni izpisek, vendar je iz njega razvidna le kultura navedene parcele (gospodarsko poslopje, njiva, pašnik) brez izmere in katastrskega razreda. Zato navedene odločilne dejanske ugotovitve niti ni mogoče preizkusiti in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita. Tožnik se v tožbi izrecno sklicuje na odločbo Geodetske uprave občine z dne 13.12.1991, vsebina te odločbe pa sodišču vzbuja dvom v ugotovljeno dejansko stanje glede kulture obravnavanega zemljišča. Iz navedene odločbe je razvidno, da je vrsta rabe parc.št. 427/27 naslednja: gospodarsko poslopje 42 m2, pašnik IV. razreda 273 m2 in travnik III. razreda 575 m2, namesto njive III. razreda v enaki izmeri. Navedeno odločilno dejansko okoliščino bo zato potrebno razčistiti v dopolnjenem postopku in ugotoviti kulturo in katastrski razred ter obseg zemljišča, za katero se spreminja namembnost. Tako ugotovljene dejanske okoliščine morajo biti obrazložene ter podprte z dokazi, ki so bili podlaga za ugotovljeno dejansko stanje. Isto velja glede ugotovitve vrednosti točke in njene valorizacije. Samo tako obrazloženo odločbo bo namreč stranka imela možnost izpodbijati s konkretnimi ugovori, pristojnim organom pa bo ob vloženih pravnih sredstvih dana možnost, da jo preizkusijo (2. odstavek 209. člena ZUP).

Ker so odločilne dejanske okoliščine pomanjkljivo ugotovljene, kršena pa so bila tudi pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev, je izpodbijana odločba nezakonita iz razloga 3. točke 1. odstavka 10. člena ZUS. Zato je sodišče tožbi ugodilo in odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena citiranega zakona.

Pravila ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiške predpise skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).