Jedro

Zakonska določba, da sme zavod pri svojem poslovanju uporabljati samo tisto ime, ki je vpisano v sodni register, hkrati pomeni, da so tudi drugi pravni subjekti v pravnih razmerjih z zavodom dolžni uporabljati ime zavoda, ki je vpisano v sodni register. Zavestna oznaka imena zavoda, ki je različna od imena, vpisanega v sodni register, lahko pomeni le, da gre za drug subjekt, oziroma da gre za neobstoječi subjekt.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval razveljavitev sklepa sveta prvotožene stranke z dne 15.10.1996 o izbiri drugotožene stranke za ravnateljico šole. Kljub ugotovitvi in opozorilu, da je prvotožena stranka po vložitvi tožbe spremenila svoje ime, tako da je v sodnem registru vpisana pod imenom "Glasbena šola F.", je tožnik vztrajal pri prvotnem poimenovanju tožene stranke. Zato je sodišče ugotovilo, da tožena stranka, kot jo opredeljuje tožnik, ne obstoja.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da tožnik kljub opozorilu in pozivu sodišča označbe tožene stranke ni ustrezno popravil in je izrecno vztrajal pri označbi, ki je različna od imena tožene stranke, vpisanega v sodni register. Zato je sodišče njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo po dveh odvetnikih.

Prvo revizijsko vlogo vlaga po pooblaščeni odvetniški družbi Č.

zaradi napačne uporabe določb zakona o pravdnem postopku. Navaja, da je v tožbi toženo stranko pravilno označil in zaradi kasnejše spremembe imena tožene stranke njene oznake ni bil dolžan popraviti ter zaradi tega sodišče tožbe ne bi smelo zavreči. Sicer pa je sodišče spregledalo, da je ime tožene stranke dejansko popravil že v vlogi z dne 18.9.1998. Drugo revizijsko vlogo vlaga po pooblaščencu odvetniku D. zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, opozarja pa tudi na domnevne kršitve ustavne pravice do sodnega varstva. V njej toženo stranko označi z imenom: "Glasbena šola F." in navaja, da sta sodišči pri izdaji izpodbijanega sklepa spregledali, da je tožnik po takratnem pooblaščencu že v vlogi z dne 18.9.1998 pravilno navedel spremenjeno ime tožene stranke.

Poleg vložene revizije po odvetnikih je tožnik pred iztekom roka za revizijo dne 3.8.2004 vložil še lastnoročno podpisano revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 23.8.2004 kot nedovoljeno zavrglo. Tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrženju lastne revizije je sodišče druge stopnje dne 7.10.2004 zavrnilo.

Tožnik je po odvetniku S. dne 3.12.2004 pravočasno vložil revizijo tudi zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje o zavrženju lastne revizije, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V njej navaja, da je dne 23.8.2004 po njegovem pooblastilu revizijo vložil odvetnik A. iz Ljubljane, kar naj bi bilo razvidno iz štampiljke odvetnika in notarsko overjene kopije pooblastila, ki ga tožnik prilaga. Takšne revizije sodišče ne bi smelo zavreči, posebej ne brez predhodnega poziva, da se tožnik oziroma njegov odvetnik izjavita o vloženi reviziji, če je bilo pri tem karkoli nejasnega.

Obe prvo vloženi revizijski vlogi sta bili v skladu z določbami 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročeni toženi stranki, ki nanju ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Reviziji nista utemeljeni.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (1. odstavek 367. člena ZPP), ob pogojih iz 384. člena ZPP pa tudi zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Ker je revizija izredno izredno pravno sredstvo, ZPP v 371. členu izrecno določa dovoljeni obseg revizijskega preizkusa pravnomočne sodbe oziroma sklepa samo na tisti del, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Le na pravilno uporabo materialnega prava pazi revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa revizije nasploh ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP), razen tedaj, če se nova dejstva in novi dokazi nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (372. člen ZPP).

I. K reviziji zoper sklep o zavrženju lastne revizije V reviziji odvetnika S. očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z zavrženjem tožnikove lastnoročno podpisane revizije z dne 3.8.2004 ni podana. Na izvodu navedene revizije, ki ga je tožnik posredoval sodišču, ni zaslediti nobene oznake odvetnika A., niti ni bilo reviziji priloženo pooblastilo odvetnika. Na reviziji je jasno razviden tožnikov osebni podpis, tako da je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je to revizijo vložil tožnik osebno, brez zastopanja po odvetniku. Ker lahko na podlagi 3. odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, je v skladu z določbami 377. člena ZPP sodišče to revizijsko vlogo utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.

II. K reviziji zoper sklep o zavrženju tožbe Nobena od zoper sklep o zavrženju tožbe vloženih revizijskih vlog v formalnem smislu ne opredeli in konkretizira kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jih pri izdaji izpodbijanega sklepa storili nižji sodišči. Obe opozarjata le, da naj bi sodišče spregledalo, da je tožnik po svojem takratnem pooblaščencu že v vlogi z dne 18.9.1998 pravilno navedel ime tožene stranke. S tem smiselno uveljavljata nasprotje med listinami v spisu in razlogi izpodbijanega sklepa v smislu bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP.

Res je tožnikov takratni pooblaščenec v vlogi z dne 18.9.1998 (l.š. 42 spisa) pravilno navedel v sodnem registru spremenjeno ime tožene stranke kot: "Glasbena šola F.", vendar je tožnik v naslednji vlogi z dne 3.10.2002 toženo stranko ponovno označil kot: "Glasbena šola F. Š.-B" in potem pri taki označbi izrecno vztrajal tudi na obravnavi dne 10.10.2002. Kljub izrecnemu pozivu sodišča na tej obravnavi tožnik označbe imena tožene stranke ni uskladil z vpisanim imenom v sodnem registru v nadaljnjih petnajstih dneh in je pri "svoji" označbi imena tožene stranke kljub opozorilu sodišča vztrajal tudi na naslednji obravnavi dne 28.11.2002. Ker je torej tožnik sam ponovno spremenil označbo imena tožene stranke, potem ko ga je njegov takratni pooblaščenec v vlogi z dne 28.9.1998 že pravilno navedel, in je pri takšni nepravilni označbi imena kljub opozorilu sodišča vztrajal, sodišče ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ko je ugotovilo, da je tožnik v postopku kot toženo stranko navajal osebo, ki pod takšnim imenom ni bila vpisana v sodni register.

Prvotožena stranka ima status javnega zavoda v smislu določb Zakona o zavodih (ZZ - Ur. l. RS, št. 12/91 - 36/2000). Na podlagi 1. odstavka 14. člena navedenega zakona sme zavod pri svojem poslovanju uporabljati samo tisto ime, ki je vpisano v sodni register. To hkrati pomeni, da so tudi drugi pravni subjekti v pravnih razmerjih z zavodom dolžni uporabljati ime zavoda, kot je vpisano v sodni register. To velja tudi za sodišče, ki vodi sodni postopek, v katerem je udeležen zavod. Zavestna oznaka imena zavoda, ki je različna od imena, vpisanega v sodni register, lahko pomeni le, da gre za drug subjekt oziroma da gre za neobstoječi subjekt. Ker je sodišče ugotovilo, da tožena stranka z imenom, pri katerem je kljub opozorilu tožnik vztrajal, v sodnem registru ne obstoja, je v skladu s 4. odstavkom 108. člena v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZPP tožnikovo tožbo utemeljeno zavrglo.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP tako revizijo zoper sklep o zavrženju tožbe, kot revizijo zoper sklep o zavrženju tožnikove lastnoročno vložene revizije, kot neutemeljeno zavrnilo.