Jedro

Prenehanje veljavnosti ZUN ne pomeni, da odločbe urbanističnega inšpektorja ni mogoče prisilno izvršiti. Naloge, ki so jih prej opravljali urbanistični inšpektorji, so prevzeli gradbeni inšpektorji po ZGO-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 11. 11. 2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana z dne 10. 9. 2003, s katerim je upravni organ v izreku pod točko 1 ugotovil, da je odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 6. 9. 1999, s katero je bilo naloženo tožniku, da mora v 60 dneh po prejemu odločbe na lastne stroške odstraniti novo grajeni objekt tlorisnih izmer 15,80 m x 7,80 m, v celoti podkleten približno 2,90 m pod nivojem terena, pritličje je dvignjeno za približno za 0,50 m od obstoječega nivoja terena na zemljišču s parc. št. ... in ..., obe k.o. ..., ter vzpostavi prejšnje stanje na svoje stroške, postala izvršljiva dne 1. 6. 2001; pod točko 2 izreka sklepa pa je upravni organ opozoril tožnika, da je dolžan odstraniti predmetno gradnjo do 25. 9. 2003, po poteku tega roka pa bo dne 15. 10. 2003 ob 8.00 uri opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je glede na to, da je odločba z dne 6. 9. 1999 izvršljiva, je tudi sklep o dovolitvi izvršbe pravilen in zakonit. Iz upravnega spisa in predloženih fotografij izhaja, da gre v obravnavanem primeru za novogradnjo in ne za rekonstrukcijo. Vzpostavitev prejšnjega stanja se nanaša na odstranitev novega objekta in ne na postavitev starega, zato je izrek izvršilnega naslova jasen in izvršljiv. Sklep o dovolitvi izvršbe je izdal pristojni organ – gradbeni inšpektor po Zakonu o graditvi objektov ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002), ki je prevzel naloge urbanističnega inšpektorja iz Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN (Ur. l. SRS, št. 18/84 in naslednji).

3. Zoper izpodbijano sodbo tožnik vlaga revizijo, prej pritožbo, zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da spremeni sodbo sodišča prve stopnje in odpravi odločbo tožene stranke. Navaja, da vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, ker je tožnik objekt le delno zgradil na novo, v ostalem pa ga je le rekonstruiral. Sklep o dovolitvi izvršbe je izdal nepristojni gradbeni inšpektor po ZGO-1, saj ni določbe, po kateri bi ta nasledil pristojnosti urbanističnega inšpektorja po ZUN.

4. Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V okviru teh norm se opravlja tudi preizkus te revizije.

8. Revizijski ugovor tožeče stranke, da vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, ker je tožnik le delno zgradil objekt na novo, v ostalem pa ga je le rekonstruiral, je neutemeljen, saj se nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, ta pa ne more biti predmet presoje zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe (prvi odstavek 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP; Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji).

9. Neutemeljen je tudi revizijski ugovor, da je sklep o dovolitvi izvršbe izdal nepristojni organ. Prvi odstavek 289. člena ZUP določa, da upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil o stvari na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ. V obravnavani zadevi je na prvi stopnji odločil urbanistični inšpektor po ZUN, ki je prenehal veljati s 1. 1. 2003. To pa samo po sebi še ne pomeni, da s prenehanjem veljavnosti ZUN odločbe urbanističnega inšpektorja ni mogoče prisilno izvršiti. Naloge, ki so jih prej opravljali urbanistični inšpektorji (71.-78. člen ZUN), so prevzeli gradbeni inšpektorji po ZGO-1 (144.-162. člen). V prehodni določbi prvega odstavka 204. člena ZGO-1 pa je določeno, da urbanistični inšpektor iz 71. člena ZUN, ki z dnem uveljavitve ZGO-1 izpolnjuje predpisane pogoje iz 144. člena ZGO-1, nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.