Jedro

Zemljiškoknjižni lastnik ni edini možen predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Prvotna predlagateljica je trdila, da je lastninsko pravico pridobila širše od tega, kar je ob vložitvi predloga za vzpostavitev etažne lastnine izkazovala zemljiška knjiga, zato s tem, ko je tekom postopka izgubila lastništvo delov nepremičnine, kjer je bila dotlej vknjižena kot lastnica, ni sočasno in avtomatično izgubila statusa predlagateljice v tem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se I. točka izpodbijanega sklepa v delu, ki se glasi „namesto predlagateljice A. A., P.“, razveljavi.

II. V preostalem (tj. v obsegu „Ugotovi se, da je v postopek vstopil predlagatelj B. B., L.“) se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s 1. točko izreka sklepa odločilo naslednje: „Ugotovi se, da je v postopek namesto predlagateljice A. A., P. vstopil predlagatelj B. B., L.“

2. Povzeto odločitev sodišča prve stopnje pravočasno izpodbija predlagateljica A. A., ki kot bistveno navaja, da je v spis predložila listine, ki jih našteje in pove, da je na njihovi podlagi pridobila lastninsko pravico, ki v naravi predstavlja X bar. Dodaja, da je želela vzpostaviti lastnino na objektu in da je dokazovala, da je lastnica večjega deleža nepremičnine, kot je bila vpisana v zemljiško knjigo. Navaja še, da X bar, za katerega se sedaj bori B. B., ni bil nikoli vpisan v zemljiško knjigo in nikoli ni bil predmet javne dražbe, zato ni mogel postati lastnik tega bara. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa.

3. Peta nasprotna udeleženka in drugi predlagatelj sta na pritožbo odgovorila in predlagata zavrnitev pritožbe. Preostali nasprotni udeleženci in udeleženka na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predlagateljica je kot dolžnica v izvršilnem postopku vložila ugovor, ki je po svoji vsebini predstavljal predlog za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL, zato ga je izvršilno sodišče odstopilo nepravdnemu, ki je pričelo s tem postopkom.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v nadaljevanju postopka izvršbe B. B. na dražbi kupil posamezna dela stavbe, ki je predmet tega postopka, in sicer tista dva z ID znakom: 0001 in 0002, ter da je vpisan kot lastnik teh nepremičnin. Svojo lastninsko pravico je pridobil na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine. Kaj ta dva posamezna dela stavbe predstavljata v naravi (X bar ali kaj drugega), v tem trenutku ni pomembno. Za dopustitev njegove udeležbe na aktivni strani v tem postopku zadošča dejstvo, da je B. B. pridobil v svojo last (so)lastniške deleže na nepremičninah, ki so bile last prvotne predlagateljice in so predmet tega postopka. V tem delu je izpodbijani sklep torej pravilen, zato ga je bilo treba (ob zavrnitvi pritožbe v tem obsegu) potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 13. členom ZVEtL).

7. Utemeljeno pa pritožnica vztraja pri tem, da ostale udeležena v tem postopku, in sicer kot predlagateljica. Res je B. B. vložil vlogo, s katero je priglasil stransko intervencijo na aktivni strani, rekoč, da je pridobil lastniške deleže dosedanje predlagateljice. Ravno na podlagi te vloge mu je (bilo) treba zagotoviti udeležbo v postopku, ne pomeni pa to (nujno in sočasno), da je s tem prišlo do popolne zamenjave udeleženca na aktivni strani – na strani predlagatelja.

8. Prvič zato, ker je (v formalnem smislu) predlog vložila A. A. (1), pritožnica, in ker sprememba v materialnopravni legitimaciji praviloma ne povzroči spremembe v formalnem smislu (o. p. predlagateljica predloga po spremembi lastništva ni umaknila). Drugič pa zato, ker je predlagateljica trdila, in pri tem vztraja tudi v pritožbi, da je lastninsko pravico na stavbi, v zvezi s katero teče ta postopek, pridobila širše od tega, kar je izkazovala zemljiška knjiga (glej peti v povezavi s prvim odstavkom 16. člena ZVEtL). Ker so podlage za utemeljevanje lastninske pravice po ZVEtL lahko različne, je zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica zgolj zato, ker je v izvršilnem postopku izgubila lastništvo nad deloma stavbe z ID znakoma 0001 in 0002, ne izpolnjuje več pogojev za udeležbo v tem postopku, zmotno. Drugih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče pritožnici odreči popolno aktivno legitimacijo iz razlogov sklepa prvostopenjskega sodišča namreč ni razbrati. Ker je bila ona tista, ki je vložila predlog (prvi odstavek 16. člena ZVEtL) in že tedaj podala trditve o lastništvu nepremične v širšem obsegu od tega, kar je naknadno v last pridobil B. B., ni videti razloga, da pritožnica v vlogi predlagateljice ne bi ostala do zaključka tega postopka. Ali bo svoje navedbe uspela izkazati, je stvar utemeljenosti predloga in končne odločitve sodišča. 9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče po pooblastilu iz 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 13. členom ZVEtL pritožbi delno ugodilo in v izpodbijano 1. točko izreka prvostopenjskega sklepa poseglo tako, da ga je razveljavilo nepotrjenem delu, ki se glasi „namesto predlagateljice A. A., P.“.

Op. št. (1): Iz jezikovne razlage prvega odstavka 16. člena ZVEtL izhaja, da je predlagatelj lahko tudi oseba, ki ni zemljiškoknjižni lastnik.