Jedro

Glede na tako dopolnjeno psihiatrično izvedensko mnenje z dne 28. 11. 2022, ko je sodni izvedenec v celoti analiziral dokaz, ki ga je predložila tožena stranka, torej psihiatrično mnenje dr. C. C. z dne 24. 11. 2022, je sodišče prve stopnje v tč. 12 in 13 obrazložitve sodbe pravilno zaključilo, da je bil toženec procesno sposoben in torej sposoben opravljati procesna dejanja, zato tudi utemeljeno naroka za glavno obravnavo, razpisanega za dne 29. 11. 2022 ni preklicalo. Pravilno je tudi zaključilo, da iz izvedenskega mnenja izhaja tudi, da upoštevaje intenziteto in diagnosticirano motnjo ne gre za bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva in ki bi toženi stranki onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, razpisanem za dne 29. 11. 2022. Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če dokazni predlog ni substanciran, kar pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačati tožeči stranki znesek 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 14. 1. 2016 do plačila (točka I izreka sodbe). Odločilo je še, da stroške postopka krije tožena stranka (točka II izreka).

2. Zoper zgoraj navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je izpodbijana sodba napačna glede zaključkov sodišča o procesni sposobnosti tožene stranke, ki ima hude zdravstvene težave, kot izhaja iz opravičil in dokumentacije, ki jo je posredovala sodišču. Tožena stranka trpi za reaktivno depresivno motnjo, vsled česar uživa močna zdravila, vse to pa kot posledica prebolevanja Covid-19. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odsotnost z naroka z dne 29. 11. 2022 opravičiti in narok, razpisan za tega dne preložiti. To je razvidno tudi iz drugih podatkov v spisu, ki so bili v elektronski komunikaciji posredovani sodišču. Iz več zdravniških potrdil namreč izhaja, da tožena stranka ni bila sposobna niti pisne izjave, niti soglasja za izvedbo videokonference, zato tožena stranka ni bila in še vedno ni procesno sposobna za sodelovanje v predmetni pravdi.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje doc. dr. B. B., dr. med., spec. psih., vendar tega mnenja ni ustrezno presojalo glede na preostale dokaze v spisu. Dr. B. B. je podal izvedensko mnenje, brez da bi pri toženi stranki opravil kakršenkoli pregled, na podlagi katerega bi lahko zaključil o njenem zdravstvenem stanju. Sodišče prve stopnje je temu mnenju sledilo, ni pa se določno in konkretno opredelilo, zakaj mu sledi. Zaradi tega je sodba neobrazložena. To bi moralo storiti še zlasti, ker je izvedensko mnenje v očitnem nasprotju z zapisom v zdravniškem potrdilu A. A., dr. med., z dne 22. 2. 2022, v katerem je navedeno, da se tožena stranka ni sposobna udeleževati sodnega postopka. Zato je napačen zaključek sodišča, da ni imelo prav nobenega razloga, da bi podvomilo v ugotovitve izvedenskega mnenja. Še zlasti to ne drži upoštevaje psihiatrično mnenje C. C., dr. med. z dne 24. 11. 2022, ki ga je priložila tožena stranka, in ki je bilo sodišču posredovano dne 25. 11. 2022. Zaradi tega sodišče ni moglo zanesljivo ugotoviti, ali je tožena stranka pravdno oziroma procesno sposobna, s tem pa je podana bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 80. členom ZPP, kar narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe. Sodišče bi zato moralo predmetni pravdni postopek prekiniti po 1. alineji prvega odstavka 205. člena ZPP. S takšnim postopanjem sodišča je bila tožena stranka prikrajšana za sodelovanje v predmetnem postopku, zaradi česar je bilo poseženo v ustavno zagotovljene pravice iz 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS).

Posledično je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi nadaljnjo procesno kršitev z zavrnitvijo dokaznih predlogov po zaslišanju prič D. D. in E. E. Če bi tožena stranka imela postavljenega skrbnika, bi lahko sodišču sporočila prav vse zahtevane podatke glede omenjenih prič, česar pa glede na svoje zdravstveno stanje ni mogla storiti in ji zato tega ni šteti v škodo. Sodišče prve stopnje je sprejelo tudi vnaprejšnjo dokazno oceno, ko je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče F. F., ki je bila predlagana, da bi potrdila bistveno in pravno relevantno okoliščino, to je dejstvo, da je prišlo do vračila vtoževanega zneska očetu tožeče stranke, ki ga je izvedel toženec v X in v Y. Ta dokazni predlog ni nepotreben, irelevanten ali neprimeren. Sodišče prve stopnje v konkretni zadevi ni obrazložilo, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na končno odločitev. Glede na pomanjkanje procesne sposobnosti toženca je bilo zaslišanje te priče tisti procesni minimum, ki bi se ga sodišče v predmetni zadevi moralo držati. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ob izvedbi predlaganih dokazov tožene stranke bi se namreč lahko ugotovilo, da je tožena stranka vtoževanih 6.000,00 EUR očetu tožeče stranke vrnila, saj je tudi sama tožeča stranka izpovedala, da je tožena stranka svoje obveznosti do očeta tožeče stranke sicer redno izpolnjevala. Razen tega bi moralo upoštevati, da je pooblaščenec tožeče stranke bil zaslišan tudi kot priča in je zagotovo zainteresiran za izid predmetne pravde, zato njegova izpovedba ne bi smela biti odločilna.

Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter tudi ne kršitve uporabe materialnega prava. Svojo odločitev je zadostno obrazložilo, razlogi sodišča prve stopnje so jasni in razumljivi ter omogočajo pritožbeni preizkus.

6. Pritožbeno sodišče kot pravilne povzema vse zaključke sodišča prve stopnje in se nanje v izogib ponavljanju v celoti sklicuje, glede na pritožbena zatrjevanja pa še dodaja:

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so zaključki sodišča prve stopnje o procesni sposobnosti tožene stranke napačni. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi, da je bila tožena stranka ves čas postopka procesno sposobna, oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca psihiatrične stroke doc. dr. B. B., dr. med., spec. psih. z dne 31. 8. 2022 in na njegovo dopolnitev z dne 28. 11. 2022. Slednji v osnovnem izvedenskem mnenju ugotavlja, da pri preiskovancu ne ugotavlja hude akutne ponavljajoče se duševne motnje, ki bi hudo vplivala na njegovo presojo in obvladovanje vedenja, realitetna kontrola je ohranjena, da v zdravstveni dokumentaciji ni podatkov, da bi se preiskovanec v zadnjem letu zdravil zaradi telesnega obolenja, zaradi katerega ne bi bil sposoben priti na sodišče z izjemo dveh tednov, ko bi naj bil kužen z virusom Covid, in da pri preiskovancu ni bila ugotovljena duševna motnja vse od konca leta 2003, ko se je zdravil zaradi hude epizode depresije, da od konca leta 2003 ni bilo poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja ter je od tega leta oseba brez bolezenskih znakov duševnih motenj, nadalje v zdravstveni dokumentaciji ni podatkov, da bi bile njegove umske in miselne sposobnosti, sposobnosti razumevanja, logičnega sklepanja, načrtovanja in predvidevanja ter oblikovanja in izražanja racionalnih odločitev ter poslovne volje kakorkoli prizadete in okrnjene, prav tako je bil preiskovanec od dneva podelitve pooblastila odvetniku (30. 2. 2022) dalje razsoden in sposoben razumeti pomen svojih dejanj in imeti v oblasti svoje ravnanje ter samostojno opravljati procesna dejanja. Do dne 30. 2. 2022 pa procesna sposobnost tožene stranke ni bila vprašljiva, saj iz podatkov spisa izhaja, da je takratni pooblaščenec tožene stranke odvetnik G. G. še na naroku za glavno obravnavo dne 19. 4. 2022 zatrjeval, da na podlagi neposrednega stika s svojo stranko meni, da je postavitev izvedenca psihiatrične stroke nepotrebna, in da bi tožena stranka lahko sodelovala v predmetnem pravdnem postopku. Tedaj je navedel, da se bo povezal s toženo stranko, ki si bo skušala pri pristojnem osebnem zdravniku urediti potrdilo v dokaz tega, da je zdravstveno sposoben sodelovanja v postopku, in da je sposoben razumeti pomen in posledice tega postopka in danega pooblastila. Zato je sodišče toženi stranki na tem naroku tudi določilo rok za predložitev ustreznih dokazil v zvezi s procesno sposobnostjo ter napovedalo, da v kolikor tožena stranka ne bo ravnala, kot ji je naloženo, bo nemudoma angažiralo izvedenca psihiatrične stroke. Z dopisom z dne 28. 4. 2022 je pooblaščenec tožene stranke sodišče celo zaprosil za podaljšanje roka za pridobitev zdravniškega potrdila, sodišče prve stopnje je toženi stranki rok podaljšalo do 10. 5. 2022, vendar odziva s strani tožene stranke ni bilo, zato je s sklepom z dne 24. 5. 2022 postavilo sodnega izvedenca dr. B. B. 8. En izmed razlogov, da je sodišče v obravnavani zadevi angažiralo sodnega izvedenca psihiatrične stroke, je bil tudi zapis v zdravniškem potrdilu A. A., dr. med., z dne 22. 2. 2022, ki ga izpostavlja pritožba, in v katerem je navedeno, da tožena stranka ni sposobna udeleževati se sodnega postopka. V zvezi s tem je sodni izvedenec dr. B. B. v svojem mnenju z dne 31. 8. 2022 ugotovil, da je v letu 2022 imel preiskovanec stik z osebnim zdravnikom samo po telefonu, brez osebnega pregleda, in da je osebni zdravnik le povzemal preiskovančeve navedbe, da naj bi imel v februarju podaljšan Covid simptome, ki se lahko pojavijo po preboleli infekciji. Dne 2. 3. 2022 je osebni zdravnik povzel, da bi naj bil od 30. 1. do 6. 2. 2022 zmeden, imel glavobol in bil nesposoben komunikacije, a na to ni bilo nobenega ukrepanja, ne v smislu napotitve urgentne službe preiskovancu na dom, ne izdajanja napotnic za diagnostiko, ne vabila na pregled k zdravniku, ne obiska pri zdravniku, iz česar je mogoče sklepati, da je šlo za nenevaren in prehoden zaplet. 9. Tudi ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje spregleda, da je izvedenec dr. B. B. podal izvedensko mnenje, brez da bi pri toženi stranki opravil kakršenkoli pregled, na podlagi katerega bi lahko zaključil o zdravstvenem stanju tožene stranke. Sodni izvedenec je toženo stranko 3 krat vabil na pregled, ki se ga tožena stranka ni udeležila,1 kar je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 18 obrazložitve sodbe. Tako je tožencu samemu pripisati krivdo, da se pregledov dne 13. 6. 2022 in 21. 6. 2022, ter tudi ne predvidenega pregleda dne 16. 8. 2022 ob 14.30 uri pri sodnemu izvedencu dr. B. B., ni udeležil. Sodišče prve stopnje je zato izvedencu dr. B. B. utemeljeno naložilo, da izdela izvedensko mnenje na podlagi podatkov spisa (dopis z dne 23. 8. 2022), zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je za podlago svoje odločitve vzelo izvedensko mennje dr. B. B. pravilna.

10. Nadalje so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da bi moralo sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo, razpisan za dne 29. 11. 2022 preložiti, ker naj bi toženec trpel za reaktivno depresivno motnjo.

11. Nemudoma po prejemu psihiatričnega mnenja C. C., dr. med., z dne 24. 11. 2022, ki ga je predložila tožena stranka ob vloženi prošnji za preložitev naroka, razpisanega za dne 29. 11. 2023, je sodišče prve stopnje izvedencu dr. B. B. naložilo, da navedeno psihiatrično mnenje z dne 24. 11. 2022 pregleda. Slednji je ugotovil, da je izvid psihiatra dr. C. C. z dne 24. 11. 2022 pomanjkljiv, saj ne povzema preiskovančevih težav, manjka opis psihičnega stanja - status, ki so ugotovitve kliničnega psihiatra. Prav tako ni podatkov o načinu zdravljenja. Psihiater ugotavlja zmerno depresivno motnjo (lestvica: blaga - zmerna - huda - huda s psihotičnimi simptomi). Zmerno obliko je mogoče zdraviti samo s psihoterapevtskimi metodami, brez zdravil, prav tako je pri aktivni populaciji priporočeno, da je vključena v delovni proces. Šele pri hudi je potreben bolniški status ter je pri tem potrebno upoštevati, da je vključenost v delovni proces bistveno zahtevnejše opravilo, kakor prisostvovanje v sodnem postopku. Očitno je tudi, da preiskovanec psihiatru ni povedal glede preteklih depresivnih epizod, zaradi katerih je bil že v psihiatrični obravnavi, saj bi v tem primeru psihiater moral postaviti diagnozo ponavljajoča se depresivna motnja - trenutno zmerna F33.1. Obrazložil je, da je psihiater ugotavljal zmerno obliko, ki ne vpliva na razsodnost in sposobnost razumevanja dejanj, prav tako ne vpliva na sposobnost obvladovanja svojega ravnanja in samostojnega opravljanja procesnih dejanj. Psihiater tudi ni priporočil, da bi bilo treba duševno motnjo zdraviti, saj ni predlagal terapije. Le v tem primeru, da bi ugotavljal ponavljajočo se depresivno motnjo - hudo s psihotičnimi simptomi, bi morda toženec izpolnjeval kriterije za procesno nesposobnost. Diagnoza preiskovanca, ki je navedena v psihiatričnem mnenju z dne 24. 11. 2022, pa toženi stranki tudi ne onemogoča prihoda na sodišče, šlo je za bolezensko stanje, ki ni bilo nenadno in nepredvidljivo, saj se depresivna epizoda razvija postopoma v nekaj tednih ali mesecih. Preiskovanec pa je v preteklosti že bil zdravljen zaradi tovrstnih stanj in pozna potek zdravljenja in tudi oblike, saj je v njih že sodeloval. 12. Glede na tako dopolnjeno psihiatrično izvedensko mnenje z dne 28. 11. 2022, ko je sodni izvedenec v celoti analiziral dokaz, ki ga je predložila tožena stranka, torej psihiatrično mnenje dr. C. C. z dne 24. 11. 2022, je sodišče prve stopnje v tč. 12 in 13 obrazložitve sodbe pravilno zaključilo, da je bil toženec procesno sposoben in torej sposoben opravljati procesna dejanja, zato tudi utemeljeno naroka za glavno obravnavo, razpisanega za dne 29. 11. 2022 ni preklicalo. Pravilno je tudi zaključilo, da iz izvedenskega mnenja izhaja tudi, da upoštevaje intenziteto in diagnosticirano motnjo ne gre za bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva in ki bi toženi stranki onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, razpisanem za dne 29. 11. 2022. 13. Ker tožena stranka v postopku ni bila procesno nesposobna, sodišče prve stopnje tudi ni imelo razlogov, da bi pravdni postopek prekinilo po določbi 1. alineje prvega odstavka 205. člena ZPP,2 za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.

14. Glede na to, da je bila tožena stranka procesno sposobna ves čas postopka, so nerelevantna nadaljnja pritožbena zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo procesno kršitev z zavrnitvijo dokaznih predlogov po zaslišanju prič D. D. in E. E., saj v kolikor bi tožena stranka imela postavljenega skrbnika, bi lahko sodišču sporočila prav vse zahtevane podatke glede omenjenih prič. Ker je bilo ugotovljeno, da je lahko tožena stranka samostojno opravljala procesna dejanja, ni bilo razloga za postavitev skrbnika in bi zahtevane podatke iz 236. člena ZPP tožena stranka morala dostaviti sama. Ker tega ni storila, sodišče prve stopnje teh dokazov tožene stranke ni moglo izvesti.

15. Neutemeljena pa so tudi pritožbena zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje opravilo vnaprejšnjo dokazno oceno z zavrnitvijo dokaznega predloga tožene stranke z zaslišanjem priče F. F., ki je bilo po njenih zatrjevanjih predlagano zato, da bi le-ta potrdila bistveno in pravno relevantno okoliščino, to je dejstvo, da je prišlo do vračila vtoževanega zneska očetu tožeče stranke, ki ga je izvedel toženec v X in v Y. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da navedena kršitev ni podana. Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če dokazni predlog ni substanciran, kar pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi.3

16. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožena stranka v zvezi z zaslišanjem priče F. F. ni navedla, kdaj in kolikšen znesek naj bi tožena stranka očetu tožeče stranke izročila v X in Y ter tudi ne, da bi priča sploh lahko potrdila, da se izročitev denarja nanaša na izpolnitev obveznosti iz posojilne pogodbe z dne 15. 10. 2015. Kot namreč izhaja iz navedb tožene stranke, si je tožena stranka denar izposodila pri očetu tožeče stranke večkrat. Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bil dokazni predlog z zaslišanjem te priče nesubstanciran.

17. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravni zaključek, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo in toženi stranki naložilo plačilo zneska 6.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. To je storilo v dokaznem postopku z vpogledom v zadolžnico z dne 5. 10. 2015 (dokaz A2), z zaslišanjem tožnika ter z zaslišanjem njegovega pooblaščenca. Ob tem, ko se tožena stranka naroka za glavno obravnavo dne 29. 11. 2022, kjer bi jo sodišče lahko zaslišalo, ni udeležila, njen izostanek pa tudi ni bil opravičljiv, je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno dokazno oceno, skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.4 Pooblaščenec tožeče stranke, odvetnik H. H. je v predmetni zadevi bil sicer zaslišan kot priča, vendar pa zato njegova izjava še nujno ni neverodostojna, kot to zatrjuje tožena stranka. Njegova izpovedba, ob celoviti dokazni oceni dopustnih listinskih dokazov in zaslišanja tožene stranke ter ob neupoštevanju nepopolnih dokazov tožene stranke samo še dodatno dokazuje dejstvo, da tožena stranka ni vrnila izposojenih 6.000,00 EUR.

18. Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Z vlogo z dne 12. 7. 2022 je sodni izvedenec sodišču sporočil, da je toženca že dvakrat vabil na pregled za 13. 6. 2022 in 21. 6. 2022, vendar se slednji pregledov ni udeležil. Sodišče je nato izvedenca z dopisom z dne 13. 7. 2022 pozvalo, da določi nov termin pregledater vabilo posreduje sodišču, ki ga bo vročilo toženi stranki oziroma njegovemu pooblaščencu. Ko je sodni izvedenec vabila dostavil, ga je sodišče poslalo toženi stranki osebno, hkrati pa ga je dne 16. 8. 2022 na sodišču vročilo tudi njegovemu pooblaščencu odvetniku G. G. (vročilnica pripeta k red. št. 166, stran 203). Tožencu je bilo vabilo puščeno v hišnem predalčniku dne 8. 8. 2022 po tem, ko mu pisanja ni bilo mogoče vročiti dne 22. 7. 2022 osebno (vročilnica pripeta k red. št. 166, stran 203). 2 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP določa, da se postopek prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. 3 Tako sodba VSRS 267/2018 z dne 5. 9. 2019 in sklep VSRS X Ips 396/2016 z dne 24. 10. 2018. 4 8. člen ZPP določa: Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.