Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sklep X Pdp 61/2022

ECLI:SI:VDSS:2022:X.PDP.61.2022 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

kolektivni delovni spor kršitev kolektivne pogodbe začasna odredba zavarovanje nedenarne terjatve izkaz verjetnosti obstoja terjatve nastanek težko nadomestljive škode
Višje delovno in socialno sodišče
9. februar 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker sindikalni zaupniki predlagatelja nimajo sklenjenih pogodb o zaposlitvi oziroma aneksov za opravljanje sindikalnega dela, dogovor o izrabi ur za sindikalno delo sindikalnega zaupnika (ki ga predvideva 22.o člen KPP) pa ni bil sklenjen, in ker iz 4. točke prvega odstavka 22.n člena KPP (na kateri po navedbah predlagatelja temelji njegov sklep z dne 16. 12. 2021 o določitvi dela sindikalnih zaupnikov v organih sindikata za polni delovni čas) tudi po stališču pritožbenega sodišča ne izhaja, da lahko predlagatelj na podlagi tega določila sam vnaprej določi fond ur za delo v organih sindikata in hkrati sam določi polni delovni čas za sindikalno delo določenim članom sindikata, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da verjetnost terjatve v tej fazi postopka ni izkazana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "1.) Dokumenti Ministrstva za notranje zadeve in Policije: št. 219-11/2021/78(20-07) z dne 7. 12. 2021 z naslovom Režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika; št. 109-2/2021/278 (150) z dne 21. 12. 2021 z naslovom Sindikalno delo in razporejanje sindikalnih zaupnikov na delo – usmeritve; št. 109-4/2021/118 z dne 24. 12. 2021 z naslovom Obvestilo o izvajanju profesionalne funkcije sindikalnega zaupnika in Sklep o delu v organih sindikata za leto 2022 – odgovor; št. 109-4/2021/100 z dne 11. 11. 2021 z naslovom Režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika – predlog sklenitve dogovora; se do končne odločitve v tem kolektivnem delovnem sporu ne uporabljajo in profesionalni sindikalni zaupniki predlagatelja še naprej opravljajo delo sindikalnih zaupnikov za polni delovni čas. 2.) Sklep o razdelitvi ur za sindikalno delo Sindikata policistov Slovenije št. 3643/PRED-44/2021/1 z dne 16. 12. 2021 za delo v organih sindikata za leto 2022, izdan na podlagi 4. točke prvega odstavka 22.n člena Kolektivne pogodbe za policiste, je veljaven in se med strankama uporablja do končne odločitve sodišča o tožbenem zahtevku, skladno z ustaljeno prakso, vzpostavljeno med strankami kolektivne pogodbe. 3.) Nasprotna udeleženka se do dokončne odločitve v tem kolektivnem delovnem sporu vzdrži kakršnihkoli ravnanj, s katerimi bi posegala v izvrševanje določb Kolektivne pogodbe za policiste in Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, v nasprotju z dosedanjo ustaljeno prakso." Odločilo je še, da predlagatelj sam krije stroške postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Pritožuje se zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za začasno odredbo ugodi. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da nasprotna udeleženka krši določbe Kolektivne pogodbe za policiste, Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in Zakon o organiziranosti in delu v Policiji, ker mu onemogoča sindikalno delo, s tem, ko mu je po večletni ustaljeni praksi zavrnila sklep o razdelitvi sindikalnih ur po 4. točki prvega odstavka 22. n člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP). Ustaljena praksa med predlagateljem in nasprotno udeleženko je bila, da profesionalni sindikalni zaupniki opravljajo sindikalno delo za polni delovni čas, drugi sindikalni zaupniki pa po predhodnem ustnem dogovoru z vodjo NOE. Trdi, da je odločitev sodišča o zavrnitvi predlagane začasne odredbe napačna. Sodišče je zmotno ugotovilo, da ni prišlo do zatrjevanega posega (zatrjevanih kršitev določb KPP). Sindikalni zaupniki so morali namreč za koriščenje letnega dopusta zaprositi svoje nadrejene - vodje matičnih enot, kar sodišče ni upoštevalo. Zgolj zaradi koriščenja letnega dopusta niso bili razporejeni na delo v matične enote. Tudi sicer pa na dan vložitve predloga za začasno odredbo razporedi dela še niso obstajali. Zato šele s pritožbo prilaga razpored dela za čas od 13. do 20. 1. 2022 za profesionalnega zaupnika B. B. Ostali sindikalni zaupniki pa so pričeli s koriščenjem letnega dopusta, da so lahko še naprej nemoteno opravljali svojo funkcijo. Tudi sicer pa že iz dopisa nasprotne udeleženke izhaja, da bodo s 1. 1. 2022 razporejeni na delo v matične enote v obsegu 49 %. S tem je predlagatelj nedvomno izkazal, da mu je terjatev nastala oziroma najmanj verjetnost, da mu bo nastala. Nadalje meni, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 22.n člena KPP veljavno izdal sklep, ki ga mora delodajalec spoštovati. Nasprotna udeleženka pa je enostransko odstopila od dosedanje prakse. Posledično bi moralo sodišče zaradi preprečitve nenadomestljive škode izdati začasno odredbo. Nadalje navaja, da iz veljavne zakonodaje ne izhaja, da bi sindikalni zaupniki za opravljanje dela sindikalnega zaupnika morali imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma aneks. Dosedanja praksa dela pa po mnenju predlagatelja kaže na verjeten obstoj njegove terjatve. Tudi iz 89. člena ZODPol izhaja, da lahko policist opravlja profesionalno funkcijo v reprezentativnemu sindikatu in v tem času nima pravic in dolžnosti policista. Da se delo sindikalnega zaupnika lahko opravlja polni delovni čas, izhaja iz prehodne določbe Aneksa 1 h KPP in prakse v drugih organih državne uprave. Nadalje poudarja avtonomijo sindikata, ki samostojno odloča o razdelitvi fonda ur sindikalnim zaupnikom in za to ne potrebuje soglasja delodajalca. Nasprotuje stališču sodišča, da predlagatelj ne more sam dodeliti polnega delovnega časa za sindikalno delo določenim članom sindikata. Nadalje meni, da je nepravilna odločitev sodišča, da predlagatelj ni z verjetnostjo izkazal, da je izdaja začasne odredbe potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Zanika, da bi podal le splošne navedbe, da bi bile vse njegove aktivnosti onemogočene. Našteva vrsto aktivnosti, ki jih brez izdane začasne odredbe ne bo mogel opravljati. Sodišču očita, da se do nenadomestljive škode po posameznih postavkah ni opredelilo, zato je sklep v tem delu neobrazložen. Podana pa je tudi kršitev določb postopka, ker sodišče pred izdajo sklepa ni zaslišalo zakonitega zastopnika predlagatelja. Zaključuje, da je zmoten tudi zaključek sodišča, da bi delodajalec v primeru ugoditve začasni odredbi trpel posledice. Meni, da delodajalcu ne bi nastala nobena škoda, saj ima sklep predlagatelja z dne 16. 12. 2021 podlago v dosedanjem izvrševanju pogodbe. Do končne odločitve sodišča bi se torej upoštevala dosedanja praksa strank kolektivne pogodbe.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je pritožba neutemeljena, zato pritožbenemu sodišču predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Pravilno je ugotovilo relevantno dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno izhajalo iz 56. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) in uporabilo 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.), ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora za verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: da obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni podan že prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve ali verjetnost nastanka terjatve. Pravilno je zaključilo, da v tej fazi postopka ni izkazano (za verjetno), da bi nasprotna udeleženka kršila določila 4. točke prvega odstavka 22.n člena in 22.o člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP; Ur. l. RS, št. 41/2012 in nasl.) in 45. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND; Ur. l. RS, št. 18/91 in nasl.) ter da bi bila dolžna predlagatelju omogočiti delo sindikalnih zaupnikov po sklepih predlagatelja za polni delovni čas.

8. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sindikalni zaupniki predlagatelja opravljajo delo v sindikatu za polni delovni čas na podlagi sklepa, ki ga vsako leto izda predlagatelj sam. Za leto 2022 je tako predlagatelj na podlagi 4. točke prvega odstavka 22.n člena KPP izdal sklep z dne 16. 12. 2021, v katerem je (med drugim) enajstim poimensko določenim sindikalnim zaupnikom določil delo v organih sindikata za polni delovni čas. Teh enajst sindikalnih zaupnikov nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksa k pogodbi o zaposlitvi za opravljanje funkcije sindikalnega zaupnika za polni delovni čas, pač pa so vsi zaposleni na svojih delovnih mestih v okviru matičnih enot, tudi plača se jim obračunava v skladu z njihovimi pogodbami o zaposlitvi. Stališče oziroma namera nasprotne udeleženke je, da sindikalni zaupniki sindikalnega dela po 1. 1. 2022 ne bi več opravljali polni delovni čas (pač pa največ 51 % delovnega časa, preostanek pa delo po pogodbi o zaposlitvi).

9. Profesionalna oziroma poklicna funkcija v reprezentativnemu sindikatu je predvidena v tretjem odstavku 89. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol; Ur. l. RS, št. 15/2013 in nasl.), ki ga izpostavlja predlagatelj in ki določa, da za čas opravljanja profesionalne funkcije v reprezentativnemu sindikatu policist nima pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz statusa policista; v tem času prejema 100 odstotno nadomestilo plače. Predvidena je tudi v 45. členu KPND, ki določa, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Vendar pa udeleženca v KPP poklicnega opravljanja sindikalnih funkcij nista uredila. V zvezi s tem je nerelevantno pritožbeno sklicevanje na Pogodbo med udeležencema iz leta 2009, ki je prenehala veljati – razen glede določb, ki se nanašajo na oceno dela sindikalnega zaupnika, ki opravlja sindikalno delo polni delovni čas, kar pa za ta spor ni relevantno. Da se bo delo sindikalnega zaupnika opravljalo na profesionalen način, za polni delovni čas, na posebnem za to sistemiziranem delovnem mestu, je stvar dogovora sindikata z delodajalcem (ponavadi je to urejeno v kolektivni pogodbi). Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da mora profesionalni sindikalni zaupnik za mandat opravljanja dela sindikalnega zaupnika skleniti pogodbo o zaposlitvi oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi. To izhaja iz določil Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) in Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.; ki se uporabljajo skladno s 5. členom ZJU). Naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, je namreč obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi (četrta točka drugega odstavka 53. člena ZJU in prvi odstavek 31. člena ZDR-1); če se to spremeni, se sklene nova pogodba o zaposlitvi (drugi odstavek 49. člena ZDR-1).

10. Ker torej sindikalni zaupniki predlagatelja nimajo sklenjenih pogodb o zaposlitvi oziroma aneksov za opravljanje sindikalnega dela, dogovor o izrabi ur za sindikalno delo sindikalnega zaupnika (ki ga predvideva 22.o člen KPP1) pa ni bil sklenjen, in ker iz 4. točke prvega odstavka 22.n člena KPP2 (na kateri po navedbah predlagatelja temelji njegov sklep z dne 16. 12. 2021 o določitvi dela sindikalnih zaupnikov v organih sindikata za polni delovni čas) tudi po stališču pritožbenega sodišča ne izhaja, da lahko predlagatelj na podlagi tega določila sam vnaprej določi fond ur za delo v organih sindikata in hkrati sam določi polni delovni čas za sindikalno delo določenim članom sindikata,3 je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da verjetnost terjatve v tej fazi postopka ni izkazana.

11. Zgolj sklicevanje predlagatelja na dosedanjo prakso, ko je nasprotna udeleženka delo sindikalnih zaupnikov za polni delovni čas dopuščala, upoštevaje zgoraj navedeno, ne omogoča zaključka o verjetno izkazanem obstoju terjatve. Še toliko manj pa je za presojo verjetnosti terjatve odločilna v pritožbi omenjena praksa v drugih organih državne uprave.

12. Glede na že obrazložen neobstoj pogoja verjetno izkazane terjatve, so nerelevantne obširne pritožbene navedbe glede tega, ali je nasprotna udeleženka že pričela uresničevati njeno namero, da sindikalni zaupniki od 1. 1. 2022 dalje sindikalnega dela ne bi več opravljali polni delovni čas (ampak največ 51 % delovnega časa, ostalo pa bi opravljali delo po pogodbi o zaposlitvi), zato se pritožbeno sodišče do njih podrobneje ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni podan niti nadaljnji pogoj za izdajo začasne odredbe, to je zatrjevan nastanek težko nadomestljive škode. Držijo pritožbene navedbe, da je predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe podal obširne trditve o aktivnostih, ki jih izvaja in ki jih naj v primeru neizdaje začasne odredbe ne bi mogel izvajati. Vendar pa je hkrati tudi navedel, da bi te aktivnosti lahko opravljalo več njegovih članov za krajši delovni čas. Nasprotna udeleženka namreč ne nasprotuje samemu sodelovanju v organih sindikata, pač pa izraža zgolj nestrinjanje, da bi imeli člani sindikata še vnaprej določen polni delovni čas iz naslova dela v organih sindikata, na podlagi sklepa, ki ga je sprejel predlagatelj sam. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni verjetno izkazal, da bi mu brez izdaje začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do škode po posameznih postavkah in da v zvezi s škodo ni zaslišalo zakonitega zastopnika predlagatelja. V zvezi s slednjim ugovorom pritožbeno sodišče še dodaja, da pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče praviloma odloča v začetni fazi postopka na podlagi omejenega procesnega gradiva, hitro (skladno s drugim odstavkom 56. člena ZDSS-1 najkasneje v treh dneh) in na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru.

14. Končno je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal za verjetno niti pogoja, da nasprotna udeleženka z izdajo začasne odredbe, če bi se ta tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale predlagatelju (oziroma da naj za nasprotno udeleženko posledic sploh ne bi bilo, kot zatrjuje predlagatelj). Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da v primeru izdaje začasne odredbe 11 članov predlagatelja ne bi opravljalo svojega dela po pogodbi o zaposlitvi, ki jo imajo sklenjeno z nasprotno udeleženko (saj bi za polni delovni čas opravljali delo v organih predlagatelja). Zato ni mogoče zaključiti, da nasprotna udeleženka ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale predlagatelju oziroma, da naj jih sploh ne bi bilo.

15. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Ta v drugem odstavku določa, da se o okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika dogovorita sindikat in generalni direktor policije oziroma sindikat in direktor PU oziroma sindikalni zaupnik in vodja NOE ali PE v policiji, za delo v sindikalni skupini. Pri tem se upoštevajo tako interesi članov sindikatov kot zahteve delovnega procesa. 2 Ta določa, da fond plačanih ur za sindikalno delo znaša: Na podlagi predloženih vabil ali sklepov reprezentativnega sindikata za čas delovanja sindikalnih zaupnikov v organih nacionalnih sindikalnih central (združenj) in v organih sindikata. Sindikat je dolžan delodajalcu po udeležbi predložiti dokazilo o dejanski udeležbi. 3 KPP v 22.n členu tudi sicer določa izdajo sklepa s strani sindikata le o razdelitvi fonda ur iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena (četrti odstavek 22.n člena KPP), ne pa tudi glede 4. točke prvega odstavka tega člena, na katero se v tem sporu sklicuje predlagatelj.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia