Jedro

V sodni praksi ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Materialnopravno razmerje lahko temelji na podlagi zakona ali na podlagi pogodbe, vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo.

Pritožba sodišču neutemeljeno očita kršitev določbe drugega odstavka 200. člena ZPP, saj daje slednja stranskemu intervenientu le pravico, da se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ne daje pa navedena določba stranskemu intervenientu samostojne pravne podlage za njegove vpoglede v spis mimo določbe 150. člena ZPP. O tej pravici odloči sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevaje okoliščine primera, ki vplivajo na pravico do vpogleda v spis, kot jo opredeljuje 150. člen ZPP.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se: - sklep z dne 17. 7. 2020 spremeni tako, da se Z. S. dopusti stranska intervencija na strani tožene stranke, - sklep z dne 20. 7. 2020 pa se v v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se Z. S. tudi v preostalem delu dovoli vpogled v spis Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 74/2020.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 7. 2020 zavrnilo stransko intervencijo Z. S. na strani tožene stranke, s sklepom z dne 20. 7. 2020 pa je delno ugodilo predlogu za vpogled v spis I Pg 74/2020 tako, da je Z. S. omogočilo delni vpogled v spis, in sicer v listovne številke 17 – 33 in priloge C1 – C4 ter A10 do A11 (I. točka izreka), v preostalem delu, in sicer za vpogled v listovne številke 1 – 16 in priloge A1 do A9 pa je predlog za vpogled v spis zavrnilo (II. točka izreka).

2. Pritožnik se pritožuje zoper odločitev po sklepu z dne 17. 7. 2020 v celoti, zoper odločitev po sklepu z dne 20. 7. 2020 pa le v zvezi z II. točko izreka. Pritožbo zoper sklep z dne 17. 7. 2020 vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da priglašeno stransko intervencijo dovoli, oziroma podredno izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbo zoper II. točko izreka sklepa z dne 20. 7. 2020 pa vlaga iz razloga bistvene kršitve določb postopka iz 1. točke prvega odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za vpogled v spis, oziroma podredno sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Na pritožbo zoper sklep z dne 17. 7. 2020 je odgovorila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrže kot prepozno oziroma zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

**O pritožbi zoper sklep z dne 17. 7. 2020**

5. Pritožbeno sodišče v zvezi s trditvami tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da je pritožba zoper sklep z dne 17. 7. 2020 prepozna, ugotavlja sledeče. Pritožniku je bil sklep z dne 17. 7. 2020, s katerim je sodišče odločalo in zavrnilo njegov predlog za stransko intervencijo na strani tožene stranke, vročen s fikcijo vročitve dne 6. 8. 2020, torej v času sodnih počitnic (prvi odstavek 83. člena Zakona o sodiščih – ZS v zvezi s 67. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE), kar izhaja iz povratnice v spisu. Razen v nujnih zadevah, ki so kot take opredeljene v drugem odstavku 83. člena ZS in med katere predmetna zadeva ne sodi, v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začne procesni rok teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice (tretji odstavek 83. člena ZS). Sodne počitnice so se zaključile 15. 8. 2020, kar pomeni, da je rok za pritožbo pritožniku pričel teči 16. 8. 2020, zato je njegova pritožba zoper sklep z dne 17. 7. 2020, ki jo je vložil dne 31. 8. 2020, pravočasna.

6. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (199. člen ZPP). Interes takšne osebe je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njen pravni položaj. Priznati ga je potrebno, kadar je podana vsebinska zveza med konkretnim razmerjem predvidenega stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti, ter konkretnim razmerjem pravdnih strank, med katerima se vodi spor1. V sodni praksi ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Materialnopravno razmerje lahko temelji na podlagi zakona ali na podlagi pogodbe, vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo2. 7. V konkretnem primeru je tožeča stranka s tožbo uperjeno zoper toženo stranko zahtevala ugotovitev ničnosti (podredno razveljavitev) skupščinskih sklepov, ki so bili sprejeti na skupščini tožene stranke 24. 2. 2020 in 2. 3. 2020. Na skupščini tožene stranke 24. 2. 2020 sta bila sprejeta sklepa: 1. da uprava tožene stranke pri izbranem odvetniku pridobi pravno mnenje glede tožbe bivšega direktorja tožene stranke proti toženi stranki v zvezi s prokuro in poda odgovor na poziv sodišča, ter 2. da se razreši direktor tožene stranke M. B. iz razloga, ker je skupščina njegovo delo ocenila kot nezadovoljivo, zaradi predčasne razrešitve pa preneha veljati tudi Pogodba o zaposlitvi, ki jo ima M. B. sklenjeno s toženo stranko. Na skupščini tožene stranke 2. 3. 2020 pa sta bila sprejeta sklepa: 1. da skupščina potrdi zapisnik izredne seje skupščine tožene stranke z dne 24. 2. 2020, in 2. da se z dnem 2. 3. 2020 za vršilko dolžnosti direktorice tožene stranke imenuje M. K. Nosilni razlogi tožeče stranke, s katerimi je utemeljevala svoj zahtevek so bili: - da je obe skupščini sklical predsednik skupščine Z. S., kot oseba, ki po 508. členu Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 ni bila upravičena za sklic skupščine, - da sta bili skupščini sklicani ustno po telefonu oziroma po elektronski pošti, torej v nepravilni obliki, saj 509. člen ZGD-1 predpisuje sklic skupščine s priporočenim pismom vsem družbenikom, - da sta bili skupščini sklicani v roku, ki je bil krajši od 25 dni pred dnem zasedanja skupščine, kot to določa 509. člen ZGD-1, ter - da je predsednik skupščine kot pravno podlago za sklic skupščine, ob sklicu obeh skupščin navedel 19. člen Poslovnika o delu skupščine javnega podjetja K. d. o. o. (A7), vendar ta akt družbe, ki bi po stališču tožeče stranke moral biti namenjen le operativnemu delu skupščine, s svojo vsebino prav v delu 19. člena posega v hierarhično nadrejene določbe zakona in Družbene pogodbe tožene stranke, zato je nezakonit. 8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 17. 7. 2020 izhaja, da je sodišče prve stopnje predlog Z. S. za njegovo stransko intervencijo na strani tožene stranke zavrnilo iz razloga, ker se sklepi, ki jih je sodišče že ugotovilo za nične3, ne nanašajo nanj, ampak na razrešitev direktorja tožene stranke in na imenovanje vršilke dolžnosti direktorice tožene stranke. Predlagatelj stranske intervencije pa je bil le predsednik skupščine in nični sklepi v njegovo pravno razmerje s toženo stranko ne posegajo. Pri tem je dodalo, da nezakoniti sklic skupščine samo po sebi še ne utemeljuje civilne in kazenske odgovornosti predsednika skupščine, vprašanje njegove odgovornosti pa tudi ni bilo predmet meritorne odločitve v obravnavani zadevi in je lahko le predmet morebitnega drugega postopka, pri čemer drugo sodišče, ko bo morda presojalo (kazensko in civilno) odgovornost priglasitelja na ugotovitev sodišča v tem postopku ni vezano.

9. Navedena obrazložitev sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki so bili podlaga za odločitev sodišča, razlogi so jasni in niso sami s seboj v nasprotju, zato je odločbo tudi mogoče preizkusiti. Očitana absolutno bistvene kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP po presoji pritožbenega sodišča zato ni podana.

10. Višje sodišče pa soglaša s pritožbenim stališčem, da je pritožnikov intervencijski interes sodelovati v pravdi utemeljen s pravnimi posledicami odločitve v konkretni zadevi, saj lahko slednja (ne)posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj. Navedeno izhaja že iz konkretnih razlogov na katerih temelji tožeča stranka svoj zahtevek na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov. Ti razlogi so neposredno povezani z delovanjem in ravnanji prav predsednika skupščine v okviru sklica obeh spornih skupščin. Zato je pri pritožniku kot predlagatelju stranske intervencije, ki je bil predsednik skupščine in je izvedel sklic obeh spornih skupščin, intervencijski interes podan in tudi verjetno izkazan z izjavami, ki jih je zakoniti zastopnik tožene stranke že podal v javnosti (C4). Med predsednikom skupščine in toženo stranko kot družbo je bilo namreč vzpostavljeno korporacijskopravno razmerje, iz katerega izvirajo določene pravice in obveznosti, med katere lahko sodi tudi odgovornost predsednika skupščine za pravilnost njegovih izvedbenih ravnanj. Izid konkretnega postopka lahko zato vpliva tudi na pravno razmerje med predlagateljem in toženo stranko (tudi v kontekstu že sprejete odločitve). V tem postopku predlagatelj res ni neposredno tožen, zaradi česar se tudi ni presojala njegova neposredna odgovornost, vendar mu mora biti ne glede na navedeno dana možnost, da kot intervenient varuje svoj pravni interes v pravdi med tožečo stranko, kot družbenikom tožene stranke in toženo stranko, katere skupščini je predsedoval, skupščino dvakrat sklical, sedaj pa se skupščinske sklepe sprejete na teh dveh skupščina izpodbija prav iz razloga nepravilnega delovanja predsednika skupščine.

11. Višje sodišče je zato glede na okoliščine konkretnega primera pritožbi predlagatelja stranske intervencije ugodilo in izpodbijani sklep z dne 17. 7. 2020 spremenilo tako, da je predlagano stransko intervencijo na strani tožene stranke dopustilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP).

**O pritožbi zoper sklep z dne 20. 7. 2020**

12. Z izpodbijano II. točko izreka sklepa z dne 20. 7. 2020 je sodišče prve stopnje zavrnilo vpogled predlagatelju stranske intervencije v tiste dele konkretnega spisa, ki se ne nanašajo na priglasitev njegove stranske intervencije, in sicer iz razloga, da pritožnik za vpogled v te dele spisa ni izkazal upravičene koristi.

13. Pritožba sodišču neutemeljeno očita kršitev določbe drugega odstavek 200. člena ZPP, saj daje slednja stranskemu intervenientu le pravico, da se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ne daje pa navedena določba stranskemu intervenientu samostojne pravne podlage za njegove vpoglede v spis mimo določbe 150. člena ZPP. S tem, ko je nekdo priglasil stransko intervencijo, pri čemer ta niti ni bila dovoljena, temveč je bila zavrnjena, s tem nikakor ne more biti avtomatično (oziroma kot celo trdi pritožba absolutno) podana upravičena korist za vpogled v spis. O tej pravici odloči sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevaje okoliščine primera, ki vplivajo na pravico do vpogleda v spis, kot jo opredeljuje 150. člen ZPP.

14. Upoštevajoč dejstvo, da že ves čas obstaja na strani pritožnika intervencijski interes, da se v tem postopku pridruži toženi stranki, je s tem podana tudi upravičena korist po drugem odstavku 150. člena ZPP za vpogled v predmetni spis (po dovolitvi stranske intervencije pa v skladu s prvim odstavkom 150. člena ZPP).

15. Ker je torej sodišče prve stopnje z izpodbijano II. točko izreka sklepa z dne 20. 7. 2020 napačno presodilo obstoj pogojev za vpogled v spis v skladu z določbo drugega odstavka 150. člena ZPP, saj so ti podani, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep z dne 20. 7. 2020 v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da se Z. S. tudi v preostalem delu dovoli vpogled v predmetni spis (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP).

16. O pritožbah je odločila sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP.

1 Sklep VSL I Cpg 778/2018 z dne 14. 11. 2018 in sklep VSL I Cpg 339/2020 z dne 14. 7. 2020. 2 Sklep VSL II Cp 665/2019 z dne 13. 9. 2019, sklep VSL II Cp 961/52020 z dne 8. 7. 2020 idr. 3 Iz stanja spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku meritorno že odločilo in z zamudno sodbo z dne 25. 5. 2020 ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, s čimer je ugotovilo ničnost spornih sklepov skupščine.