Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ne posega v tožničine pravice, obveznosti ali pravne koristi, ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1 in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-2457/2008-12(8204) z dne 12. 12. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 0612/402/2008-4 z dne 23. 1. 2012. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa, s katerim je ta odločil, da je 2. točka izreka odločbe, št. 06122-2457/2008-12(8204) z dne 28. 10. 2008, s katero je bilo tožnici naloženo, da do tam navedenega roka odstrani tam opisani zidan gospodarski objekt, zgrajen v ..., na zemljišču s parc. št. ... k. ..., in da na lastne stroške vzpostavi prvotno stanje, postala izvršljiva dne 23. 12. 2008 in se dovoljuje njena izvršba; da mora tožnica do 29. 2. 2012 odstraniti tam navedeni objekt na lastne stroške in vzpostaviti prvotno stanje, sicer bo to izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec, o datumu izvršbe pa bo obveščena naknadno; da v postopku ni bilo stroškov ter o nesuspenzivnosti pritožbe zoper ta sklep.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da upoštevaje določbe 2. člena in drugega odstavka 5. člena ZUS-1 izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Morebitno dovoljenje za poseg v prostor, pridobljeno po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, je lahko podlaga za ustavitev postopka.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Vztraja, da gre v zadevi za poseg v tožničino lastninsko pravico. Pojasnjuje okoliščine gradnje objekta. Navaja, da rušitev objekta zaradi pričakovanih sprememb rabe obravnavanega zemljišča in legalizacije gradnje ni smotrna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnica v upravnem sporu izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, izdan na podlagi 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku (izvršilni naslov), postala izvršljiva in se dovoli njena izvršba. Zavezanki je bilo naloženo, da mora odstraniti tam navedeni objekt do 29. 2. 2012, sicer bo opravljena upravna izvršba (odstranitev nelegalno zgrajenega objekta po pooblaščenem izvajalcu del) na stroške zavezanca. O datumu upravne izvršbe bo zavezanka obveščena naknadno.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sporni sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklepi I Up 86/2009, I Up 67/2010, I Up 285/2010, I Up 319/2011). S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika. Vsebinsko odločitev o tožničini pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je odločba gradbenega inšpektorja z dne 28. 10. 2008, s katero ji je bila naložena odstranitev gospodarskega objekta. Tožnica niti v tožbi niti v pritožbi ne zatrjuje, da bi bil izpodbijani sklep v neskladju z izvršilnim naslovom, ali da bi naloženo obveznost že izvršila.

7. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dopusten upravni spor, ker ne gre za nobenega izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, ker inšpekcijska zavezanka ni sama v roku izpolnila z izvršilnim naslovom naloženih obveznosti, ne spada.

8. Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da navedeni akt, ki ga tožnica izpodbija z obravnavano tožbo, glede na določbe 2. člena in drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi ugovori, ki glede na navedeno za odločitev niso pravno pomembni.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.