- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 4031/2010
ECLI:SI:VSLJ:2011:II.CP.4031.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Vprašanje o pravni podlagi za vpis lastninske pravice na nepremičninah.Ali je ZLNZSS podlaga za vpis lastninske pravice tudi glede nepremičnin, na katere se nanaša 8. člen ZLNZSS?
- Vprašanje o pravilni razlagi zemljiškoknjižnih procesnih predpisov.Kako pravilno razlagati 2. odstavek 4. člena ZLNZSS v povezavi z ZZK-1?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Drugi odstavek 4. člena ZLNZSS je podlaga za vpis lastninske pravice tudi glede nepremičnin, na katere se nanaša 8. člen ZLNZSS.
Izrek
Pritožbi se ugodi ter se sklep Okrajnega sodišča v Kranju, Dn. št. 7609/2009 z dne 14.7.2010 in sklep istega sodišča, opr. št. Dn. št. 7609/2009-3 z dne 27.11.2009 razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.
Odredi se ponoven vpis plombe.
Obrazložitev
V tej zemljiškoknjižni zadevi predlagatelj predlaga vknjižbo lastninske pravice na podlagi ZLNZSS(1).
Zemljiškoknjižni referent je predlog za vpis lastninske pravice zavrnil. Zemljiškoknjižno sodišče je ugovor predlagatelja zavrnilo in z izpodbijanim sklepom potrdilo sklep zemljiškoknjižnega referenta.
Proti sklepu vlaga pritožbo predlagatelj in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in dovoli vpis lastninske pravice. Osrednji del pritožbe se sklicuje na določbo 8. čl. ZLNZSS, ki je bila vnesena v zakon ravno z namenom, da bi se v primeru morebitne kasnejše navedbe nepremičnin omogočilo lastninjenje in seveda s tem povezan vpis v zemljiško knjigo. Meni, da po stališču, ki utemeljuje izpodbijano odločitev, vpis v zemljiško knjigo sploh ni mogoč.
Pritožba je utemeljena.
Razlaga sodišča prve stopnje ni pravilna. ZLNZSS jasno določa materialnopravna razmerja tudi glede nepremičnin, ki niso zajete v sporazumu. Tudi zanje velja, da se pravica uporabe na podlagi zakona preoblikuje v lastninsko pravico (8. čl. ZLNZSS v povezavi z 2. čl. ZLNZSS); po ključu, ki je določen v sporazumu. Lastninska pravica je torej nastala; preoblikovala se je iz dotlejšnje pravice uporabe. ZZK-1 sicer res ne določa, da je zakon lahko podlaga za vpis pravice, ki obstaja v svetu materialnega prava. Vendar pa je takšno zakonsko pravilo vsebovano v 2. odst. 4. čl. ZLNZSS. Najmanj zato, ker je ZLNZSS kasnejši predpis kot ZZK-1, je torej podana zakonska podlaga za deklaratoren vpis lastninske pravice. Takšna podlaga pa bi bila podana že celo brez uporabe kronološkega razlagalnega argumenta (lex posterior derogat legi priori), saj si ZLNZSS in ZZK-1 ne nasprotujeta, marveč se dopolnjujeta.
Ker je sodišče prve stopnje zemljiškoknjižne procesne predpise (kamor sodi tudi 2. odst. 4. čl. ZLNZSS) razlagalo napačno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklepa zemljiškoknjižnega referenta in zemljiškoknjižnega sodišča razveljavilo. Zadevo je vrnilo v ponovno odločanje. Podlaga odločitve je podana v 5. točki 3. odst. 161. čl. ZZK-1. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje 2. odst. 4. čl. ZLNZSS ponovno odločati o utemeljenosti zemljiškoknjižnega predloga.
(1) Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v uporabi Zveze sindikatov Slovenije (Ur. l. RS št. 66/2007).