Jedro

Na novo uveljavljena ureditev zamudnih obresti po OZ in ZPOMZO-A pa omogoča, da se od uveljavitve teh zakonov dalje priznavajo zamudne obresti od nastanka dolžnikove zamude, vendar samo kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih obresti, po temeljni obrestni meri. OZ je namreč na novo uredil zamudne obresti in uzakonil obrestno mero zamudnih obresti z nespremenljivo 8% odstotno obrestno mero, čeprav je začasno pustil v veljavi režim zamudnih obresti z vračunano valorizacijsko obrestno mero in določil ZPOMZO-A kot zakon, ki začasno ureja višino zamudnih obresti in ki je številčno ločil prave zamudne obresti (13,5%) od obresti po predpisani obrestni meri z vključeno valorizacijo, kar omogoča prisojanje obresti od dneva dolžnikove zamude dalje (tako tudi načelno pravno mnenje, občne seje Vrhovnega sodišča RS, 26.6.2002).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodijana sodba v izpodbijanem delu izpodbijane 2. točke izreka, to je za prisojene obresti od zneska

1.500.000,00 SIT od dne 1.1.2002 do dne 6.11.2003, potrdi.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom opr. št. ... z dne ... dovolilo spremembo tožbe z dne 6.11.2003 (1. točka izreka).

Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati prvotožeči stranki znesek 1.500.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi po 13,5% obrestni meri od 1.1.2002 do 27.6.2003, od 28.6.2003 dalje po 17% obrestni meri do dneva izdaje prvostopne sodbe dne 6.11.2003, od izdaje prvostopne odločbe dne 6.11.2003 dalje pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti do plačila (2. točka izreka). Tožbeni zahtevek prvotožeče stranke na plačilo zneska 575.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do plačila je zavrnilo (3. točka izreka).

Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek drugotožeče stranke na plačilo

802.674,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2000 do plačila (4. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti prvotožeči stranki pravdne stroške v znesku 338.087,00 SIT z obrestmi (5. točka izreka), drugotožeči stranki pa, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 31.513,00 SIT z obrestmi (6. točka izreka).

Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper tisti del sodbe sodišča prve stopnje, v katerem so bile prvotožeči stranki prisojene obresti od zneska 1.500.000,00 SIT od dne 1.1.2002 do dneva izdaje prvostopne odločbe dne 6.11.2003, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da prvotožeči stranki prisodi zamudne obresti od zneska 1.500.000,00 SIT le od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, to je od dne

6.11.2003 dalje.

Prvotožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je prvotožnici prisodilo odškodnino v skupni višini 1.500.000,00 SIT (1.450.000,00 SIT za nepremoženjsko škodo in

50.000,00 SIT za premoženjsko škodo). Ugotovilo je, da je ta odmerjena po cenah na dan sodne odločbe. Zaključilo je, da gredo prvotožnici v skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002 zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo od uveljavitve Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) dalje (1.1.2002), upoštevajoč določila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS št. 109/2001 - ZPOMZO-A) do dne 27.6.2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero (13,5% obrestna mera), od 28.6.2003 dalje do dneva izdaje prvostopne sodbe pa obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti (17% obrestna mera), od tedaj dalje do plačila pa nadaljnje zakonske zamudne obresti, kar naj bi veljalo tudi za denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode, odmerjene po cenah na dan sodne odločbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodna praksa do sprejema načelnega pravnega mnenja priznavala zamudne obresti za nepremoženjsko škodo le od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila. Z uporabo določbe 2. odst. 189. člena ZOR, po kateri se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, je sicer bila zagotovljena realna vrednost prisojene odškodnine, ni pa bila s tem izpolnjena prava funkcija zamudnih obresti kot civilne sankcije zaradi dolžnikove zamude, to je odmena za neuporabo denarja. Po nastanku zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti namreč dolžnik dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (1. odst. 277. člen ZOR;

380. člen OZ). V zamudo pride, če ne izpolni obveznosti v roku, določenem za izpolnitev, če rok za izpolnitev ni določen, pa ko upnik ustno ali pismeno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (324. člen ZOR; 299. člen OZ).

Upnik ima torej od dolžnikove zamude dalje pravico uveljavljati zamudne obresti od uveljavljane terjatve. Sodna praksa do sprejema načelnega pravnega mnenja oziroma do uveljavitve Obligacijskega zakonika in Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (1. januarja 2002) ni priznavala zamudnih obresti za čas od postavitve zahtevka dalje, ker naj bi do tedaj veljavne zamudne obresti po predpisani obrestni meri pomenile tudi valorizacijo terjatve za ta čas. Na novo uveljavljena ureditev zamudnih obresti po OZ in ZPOMZO-A pa omogoča, da se od uveljavitve teh zakonov dalje priznavajo zamudne obresti od nastanka dolžnikove zamude, vendar samo kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih obresti, po temeljni obrestni meri. OZ je namreč na novo uredil zamudne obresti in uzakonil obrestno mero zamudnih obresti z nespremenljivo 8% odstotno obrestno mero, čeprav je začasno pustil v veljavi režim zamudnih obresti z vračunano valorizacijsko obrestno mero in določil ZPOMZO-A kot zakon, ki začasno ureja višino zamudnih obresti in ki je številčno ločil prave zamudne obresti (13,5%) od obresti po predpisani obrestni meri z vključeno valorizacijo, kar omogoča prisojanje obresti od dneva dolžnikove zamude dalje (tako tudi načelno pravno mnenje, občne seje Vrhovnega sodišča RS,

26.6.2002).

Dne 28.6.2003 pa je začel veljati Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1), ki je določil, da predpisana obrestna mera zamudnih obresti znaša 17% letno (1. odst. 2. člena) in je torej opustil ločevanje med pravimi realnimi zamudnimi obrestmi in valorizacijskimi obrestmi (in torej ne vsebuje temeljne obrestne mere). Zato gredo oškodovancu za čas od dneva začetka veljavnosti tega zakona dalje, to je od dne 28.6.2003 dalje, pa do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje obresti po navedenem zakonu, to je višini 17% letne obrestne mere, od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje pa obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, v skladu z veljavno zakonodajo.

Ob povedanem se izkaže, da je bila odločitev prvostopnega sodišča glede prisojenih obresti od dne 1.1.2002 do dne 6.11.2003 materialnopravno pravilna.

Pritožnik se v podporo svojim trditvam, da gredo oškodovanki zamudne obresti le od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila neutemeljeno sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 546/2002 z dne 6.11.2003, saj v omenjeni zadevi ni šlo za identično dejansko situacijo, kot je obravnavana. Odškodnina v navedeni zadevi je bila namreč odmerjena in prvostopna sodba izdana pred začetkom veljavnosti OZ oziroma ZPOMZO-A oziroma pred sprejemom načelnega pravnega mnenja (to je dne 15.1.2001). V obravnavani zadevi pa je bila prvostopna sodba izdana po uveljavitvi OZ oziroma ZPOMZO-A in po sprejemu načelnega pravnega mnenja (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 172/2004 z dne 26.5.2005).

Ker je torej prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.