Jedro

Sodišče prve stopnje se je napačno po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni izključno krajevno pristojno za odločanje o predmetnem odškodninskem sporu. ZDSS-1 izključno krajevno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani predvideva le za odločanje o delovnih sporih iz naslova industrijske lastnine (točka d prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Ker ne gre za takšen spor, se sodišče prve stopnje ne bi smelo po uradni dolžnosti po predhodnem preizkusu tožbe izreči za krajevno nepristojno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Delovno sodišče v Celju se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o tožbenem zahtevku in še sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa tožba odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Navaja, da se je sodišče prve stopnje napačno še pred vročitvijo tožbe toženi stranki izreklo za krajevno nepristojno, saj Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni izključno krajevno pristojno za odločanje o predmetnem odškodninskem sporu. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker je napačno uporabilo 17. člen ZPP in ni uporabilo 22. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Sodišče je glede na okoliščine primera tudi napačno uporabilo 8. člen ZDSS-1 in 52. člen ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in določi Delovno sodišče v Celju kot krajevno pristojno sodišče v tem sporu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožba pravilno uveljavlja, da se je sodišče prve stopnje napačno po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno. ZPP v prvem odstavku 17. člena določa, da sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno, v 22. členu pa določa, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na podlagi pravočasnega ugovora tožene stranke (prvi odstavek), po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek).

6. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni izključno krajevno pristojno za odločanje o predmetnem odškodninskem sporu. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) izključno krajevno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani predvideva le za odločanje o delovnih sporih iz naslova industrijske lastnine (točka d prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Ker ne gre za takšen spor, se sodišče prve stopnje ne bi smelo po uradni dolžnosti predhodnem preizkusu tožbe izreči za krajevno nepristojno sodišče. 7. Sodišče prve stopnje bo šele ob morebitnem ugovoru krajevne pristojnosti tožene stranke v odgovoru na tožbo lahko presojalo, ali je krajevno pristojno za odločanje v tem sporu. Šele takrat utegne priti v poštev uporaba 8. člena ZPP o izbirni krajevni pristojnosti v delovnih sporih ter uporaba 52. člena ZPP o pristojnostih v odškodninskih sporih, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno uporabilo po uradni dolžnosti.

8. Ker pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi (354. člen ZPP), pri čemer pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu predlogu tudi v delu, da naj določi Delovno sodišče v Celju kot pristojno sodišče, saj za to ni podlage. Če bi namreč pritožbeno sodišče določilo krajevno pristojnost Delovnega sodišča v Celju, bi onemogočilo ugovor krajevne nepristojnosti toženi stranki. Prav tako v tem primeru ne gre za kompetenčni spor, da bi moralo inštančno sodišče določiti, katero sodišče je pristojno (25. člen ZPP).