12. 4. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mag. Zlatke Brečko, Šentjur, in Anje Škrk Krajnčič, Slovenska Bistrica, ki ju zastopa odvetniška družba Ternik Bučar, o. p., d. o. o., Radlje ob Dravi, na seji 12. aprila 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 3. člena Odredbe o številu in sedežih notarskih mest (Uradni list RS, št. 40/94, 8/95, 16/97, 24/98, 117/05, 68/06, 7/07, 8/07, 69/08, 23/09, 38/09 in 30/22) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 11. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 91/13) se zavrže.

3.Pobudnici sami nosita svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnici, ki sta notarki (ena v Šentjurju, druga pa v Slovenski Bistrici), izpodbijata v izreku tega sklepa navedena akta. Niti v pobudi niti v njeni dopolnitvi nista posebej navedli določb Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), ki jih s pobudo izpodbijata. Iz celotne vsebine pobude izhaja, da izpodbijata njegov 11. člen, ki določa, da število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem pa se glede na obseg notarskega poslovanja določi število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih dvajset tisoč prebivalcev. Pobudnici navajata, da izpodbijata Odredbo o spremembi Odredbe o številu in sedežih notarskih mest (Uradni list RS, št. 30/22), ki jo je sprejel minister za pravosodje, pri čemer iz vsebine pobude izhaja, da nasprotujeta zgolj povišanju števila notarskih mest v Slovenski Bistrici in Šentjurju. To je uveljavil 1. člen navedene spremembe, ki je vsebinsko posegel v prvi odstavek 3. člena Odredbe o številu in sedežih notarskih mest (v nadaljevanju Odredba) tako, da se je povečalo število notarskih mest v Slovenski Bistrici in Šentjurju za eno notarsko mesto. Ustavno sodišče zato šteje, da pobudnici izpodbijata veljavni prvi odstavek 3. člena Odredbe.

2.Pobudnici zatrjujeta kršitev 2., 14., 22., 49., 50. in 74. člena ter drugega odstavka 137. člena Ustave. Izpodbijani Odredbi pa očitata še neskladje z merili iz 11. člena ZN. V utemeljitev pravnega interesa pobudnici navajata, da povečanje notarskih mest na njunih sedežih konkretno in neposredno ogroža delovanje njunih notariatov. Nova notarja, izbrana na razpisih za prosti notarski mesti v Slovenski Bistrici in Šentjurju (Uradni list RS, št. 35/22), bosta prevzela njune stranke, storitve in dohodek. To naj ne bi pomenilo le zmanjšanja njunega obsega dela, ampak tudi prenehanje opravljanja notarske službe. Ker jima notarsko delo zagotavlja socialno varnost in plačilo za delo, naj bi bil posledično ogrožen njun pravni položaj. Predlagata absolutno prednostno obravnavo zadeve ter začasno zadržanje izpodbijanih aktov in na njihovi podlagi objavljenih razpisov za zasedbo novih notarskih mest.

B.

3.Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 160. člena Ustave in 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno presojati ustavnost in zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov. Pri presoji, ali je Ustavno sodišče pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti akta, izdanega v obliki predpisa, je po ustaljeni ustavnosodni presoji, kadar se ne izpodbija zakon, odločilen tudi materialni (vsebinski) kriterij, tj. ali akt vsebuje splošne in abstraktne norme, ki navzven povzročajo pravne učinke.

4.Izpodbijani prvi odstavek 3. člena Odredbe konkretizira abstraktno določbo 11. člena ZN tako, da glede na obstoječe dejansko stanje in konkretne okoliščine v posameznih območjih okrajnih sodišč določi konkretno število in sedeže notarskih mest. Izpodbijana določba torej ni predpis, saj ne vsebuje splošnih in abstraktnih pravnih norm, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, temveč le uporablja zakonsko ureditev na konkretnem primeru. Po svoji naravi je torej posamičen akt in ne predpis, čeprav ga je v obliki odredbe sprejel minister za pravosodje.[1] Na podlagi četrtega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. Ker Ustavno sodišče za presojo prvega odstavka 3. člena Odredbe ni pristojno, je pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti zavrglo (1. točka izreka).

5.Pobudnici ne izkazujeta niti procesnih predpostavk za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZN. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijani 11. člen ZN ne učinkuje neposredno. Na njegovi podlagi je minister za pravosodje izdal Odredbo, zoper katero je dovoljen upravni spor na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, kolikor ureja posamična razmerja. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnici ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo tudi v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

7.Ker je Ustavno sodišče pobudo v celoti zavrglo, mu ni bilo treba odločati o predlogu pobudnic za začasno zadržanje izpodbijanih aktov ter razpisov za prosta notarska mesta s sedežem v Slovenski Bistrici in v Šentjurju, objavljenih v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 35/22.

8.Pobudnici sta zahtevali povračilo stroškov postopka. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede prijavljenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Da gre za konkreten akt ministra, se je Ustavno sodišče že opredelilo v sklepu št. U-I-236/08 z dne 8. 4. 2010 (16. točka obrazložitve).