11. 9. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe PODRŽAJ TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 11. septembra 2024

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 93. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21, 140/22 in 38/24) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 44/2024 z dne 24. 4. 2024 in sodbo Upravnega sodišča št. I U 130/2022 z dne 11. 3. 2024 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro-1), ker naj bi pogoje za vračilo trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen, določala v nasprotju z Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31. 10. 2003 – v nadaljevanju Direktiva 2003/96/ES). Zatrjuje, da je razlaga izpodbijane določbe ZTro-1, ki je bila sprejeta v postopkih, v katerih se je odločalo o njegovih zahtevkih za vračilo trošarine, in ki naj bi privilegirala izključno stroje, ki dejansko opravljajo dela s področja gradbeništva, v nasprotju z 8. členom Direktive 2003/96/ES. Slednji naj bi zahteval le, da morajo biti stroji uporabljeni pri gradnji, ne pa tudi tega, da dejansko izvajajo gradbena dela, kot naj bi izhajalo iz izpodbijane določbe ZTro-1. Pobudnik zatrjuje, da bi nacionalno sodišče v skladu z načelom primarnosti prava Evropske unije moralo zavrniti uporabo neskladne določbe nacionalnega prava, če ne more najti takšne interpretacije nacionalne določbe, ki bi bila v skladu s pravom Evropske unije. Poleg tega naj bi izpodbijana določba ZTro-1, ker ne vsebuje meril za ugotavljanje "statičnih delovnih strojev", kršila načelo legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave.

2.Pobudnik je vložil tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija v izreku navedena posamična akta. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo pritožnikovo tožbo zoper zavrnilni del odločbe Finančne uprave, s katero je ta odločila o pritožnikovem zahtevku za vračilo trošarine, plačane za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen. Pritožnik je zahteval vračilo energentov, ki jih je porabil za poganjanje svojih delovnih strojev pri izvajanju svoje dejavnosti oziroma pri opravljanju storitev. Finančna uprava je zahtevku delno ugodila, delno pa ga je zavrnila, in sicer, kolikor je ocenila, da konkretni pritožnikovi delovni stroji (buldožerji, nakladači, bagri, valjarji, demperji) niso izpolnjevali pogojev za vračilo trošarine iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1, ker bodisi niso bili "statični delovni stroji" bodisi ni bilo izkazano, da so porabljali pogonsko gorivo, ko so dejansko izvajali gradbeno dejavnost oziroma gradbena dela in jih zato ni bilo mogoče šteti za "stroje v gradbeništvu" v smislu navedene določbe.

3.Ustavna pritožba uveljavlja kršitve 2., 33. in 120. člena Ustave, te pa utemeljuje na način, ki je v bistvenem enak utemeljitvi pobude.

B.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

5.Obravnavana pobuda je v delu, v katerem izpodbija prvi odstavek 93. člena ZTro-1, ker ne opredeljuje pojma "statični delovni stroji", očitno neutemeljena. Načelo legalitete zapoveduje, da mora biti zakonsko pooblastilo izvršilni veji oblasti za izdajo upravnih aktov po vsebini, namenu in obsegu dovolj določno in omejeno, da je ravnanje uprave oziroma nosilcev javnih pooblastil v določenem obsegu za državljana predvidljivo. To načelo pa zakonodajalcu ne prepoveduje uporabe generalnih klavzul in nedoločenih pravnih pojmov.[1] Navedeni pojem očitno po vsebini ni tako prazen, da ne bi bilo mogoče določiti namena in obsega zakonskega pooblastila za izdajo upravnih aktov (za odobritev vračila trošarine). Očitno se nanaša na tiste delovne stroje, ki so fiksno in brez lastne sposobnosti premikanja povezani s tlemi, ne pa tudi na tiste, ki se med opravljanjem svoje funkcije lahko premikajo, pa čeprav le znotraj delovišča. Očitek kršitve načela legalitete iz 120. člena Ustave je zato očitno neutemeljen.

6.V delu, v katerem pobuda izpodbija prvi odstavek 93. člena ZTro-1, kolikor ta opredeljuje "stroje v gradbeništvu", pa Ustavno sodišče pobude ni obravnavalo. Presojo izpodbijane določbe v tem delu je pobudnik predlagal podrejeno. Čeprav ni izrecno navedel, da pobudo vlaga podrejeno, tak njegov namen jasno izhaja iz vsebine navedb v pobudi. Pritožnik dopušča možnost, da upravni organi oziroma sodišča navedeno določbo razlagajo ustavnoskladno, kar pomeni, da pobudo vlaga le za primer, če z argumenti v ustavni pritožbi (o možni ustavnoskladni razlagi zakona) ne bi uspel. ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, zato Ustavno sodišče take podrejene pobude ne presoja.[2] Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi ugotovilo, da izpodbijane odločbe temeljijo na protiustavnih in nezakonitih predpisih, oceno njihove ustavnosti in zakonitosti opravilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

7.Ustavno sodišče je glede na navedeno pobudo, kolikor je dopustna, zavrnilo (1. točka izreka).

8.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Tako odločba Ustavnega sodišča št. U-I-71/98 z dne 28. 5. 1998 (Uradni list RS, št. 45/98, in OdlUS VII, 95), 17. točka obrazložitve.

[2]Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. Up-116/22 z dne 18. 9. 2023.