Jedro

Ne ZIZ ne ZN ne določata, da mora biti pojasnilna dolžnost, ki vsebuje tudi dolžnost notarja, da stranke v primeru iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku, pisna. Opozorilo je lahko zgolj tudi ustno in tako ni nujno obvezno pisno navedeno v notarskem zapisu.

Izrek

I. Pritožba zoper 2. točko in del 3. točke, kolikor se nanaša na stroške predloga za odlog, se zavrže. II. Pritožba zoper 1. točko in del 3. točke, kolikor se nanaša na stroške ugovora in vloge z dne 22. 9. 2022, se zavrne in sklep v tem delu potrdi.

III. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor drugega dolžnika z dne 2. 8. 2022 zoper sklep o izvršbi z dne 7. 7. 2022 zavrnilo (1. točka izreka), zavrnilo predlog drugega dolžnika za odlog izvršbe z dne 2. 8. 2022 (2. točka izreka) in odločilo, da drugi dolžnik sam nosi svoje stroške ugovora in predloga za odlog z dne 2. 8. 2022 ter vloge z dne 22. 9. 2022 (3. točka izreka).

2. Drugi dolžnik sklep izpodbija v celoti, iz razloga zmotne uporabe materialnega parava po tretji alineji prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zavrne upnikov predlog za izvršbo, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v vsakem primeru pa upniku naloži plačilo dolžnikovih pritožbenih stroškov.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno nedovoljena, delno pa neutemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Pravni interes za pritožbo je predpostavka njene dovoljenosti in mora obstajati v trenutku vložitve pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku ter v trenutku odločanja o pritožbi. Pravni interes pomeni možnost, da stranka s pravnim sredstvom in torej z odločbo pritožbenega sodišča izboljša svoj pravni položaj. Navedeno pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, le ta prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Drugi dolžnik je predlagal odložitev izvršbe do pravnomočne odločitve o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi. S predmetno odločitvijo višjega sodišča je sklep o ugovoru postal pravnomočen, s tem pa je potekel tudi čas, za katerega je bil odlog izvršbe predlagan. Drugi dolžnik torej s spremembo izpodbijane odločitve o odlogu in z njim povezanimi stroški, zase ugodnejšega položaja ne more več doseči, zato ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo. Ker pravni interes predstavlja eno od procesnih predpostavk (pogojev) za dovoljenost pritožbe (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je potrebno pritožbo, za katero ni podan pravni interes, zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. V skladu z določbo 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je kvalificirana javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njem ugotovljena. Izvršilni naslov je tudi izvršljiv notarski zapis.

8. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi notarskega zapisa, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (2. točka prvega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 20.a členom ZIZ). Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Notar stranke opozori, da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku. Pisna izjava upnika oziroma sporočilo notarja se vroča priporočeno po pošti.

9. Odločitev o ugovoru je tudi po presoji sodišča druge stopnje pravilna. Z obrazložitvijo in razlogi zanjo sodišče druge stopnje v celoti soglaša in jim pritrjuje. Glede na vsebino obeh notarskih zapisov v konkretni zadevi, na podlagi katerih je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika, sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov o tem, da je drugi dolžnik ob podpisu notarskega zapisa v celoti razumel pomen svoje izjave volje in pravne posledice, ki bodo zanj nastale s tem, ko je soglašal z neposredno izvršljivostjo obeh listin (točka tretjič notarskega zapisa z dne 6. 12. 2012). Zato je kljub dejstvu, da sama kreditna pogodba, ki določa primere, v katerih lahko upnik z enostransko izjavo odpove kreditno pogodbo pred iztekom roka in zahteva takojšnje vračilo kredita, ni sklenjena v notarskem zapisu, ta možnost upnika dovolj določno opredeljena v notarskem zapisu z dne 20. 11. 2012, zato so nasprotni pritožbeni očitki, da predčasna zapadlost v neposredno izvršljivem notarskem zapisu ni izrecno opredeljena, zaradi česar zahtevana obveznost upnika po celotni terjatvi ni izvršljiva, niso utemeljeni. V konkretnem primeru je bila kreditna pogodba kot sestavni del speta z notarskim zapisom, ob navedenem pa ni nobenega dvoma, da je pritožnik vedel, kaj podpisuje, kakšne so njegove obveznosti in kakšne so posledice v primeru neodplačevanja kredita.

10. Namen pravil, ki za veljavnost pravnega posla predpisujejo obliko notarskega zapisa, je v zagotovitvi, da stranka pravnega posla, to je osebe, ki izraža voljo z vsebino pravnega posla, v celoti razume pomen svoje izjave, volje in pravne posledice, ki bodo s tem zanjo nastale. Zaradi dosega tega namena ima notar kot profesionalna oseba - pravni strokovnjak, ki sestavi notarski zapis tega pravnega posla, pojasnilno dolžnost in mora v skladu s 42. členom Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) pred sestavo notarskega zapisa strankam na razumljiv način napisati vsebino in pravne posledice nameravanega pravnega posla ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla. Navedeno je izpolnjeno tudi v predmetni zadevi. Ne ZIZ ne ZN pa ne določata, da mora biti pojasnilna dolžnost, ki vsebuje tudi dolžnost notarja, da stranke v primeru iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku, pisna. Opozorilo je lahko zgolj tudi ustno in tako ni nujno obvezno pisno navedeno v notarskem zapisu, kot je dolžniku pojasnilo že sodišče prve stopnje. Da tudi ustno opozorilo ne bi bilo dano, dolžnik ne zatrjuje.

11. Glede na sprejeto odločitev je pravilna tudi odločitev o stroških postopka, katere pritožnik obrazloženo niti ne izpodbija. Pritožba drugega dolžnika je tako v tem delu neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Tudi upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, ki sodišču druge stopnje še ne bi bila poznana in s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve, zato je bil le ta nepotreben (peti odstavek 38. člena ZIZ).