Jedro

Tako kot za dovoljenost revizije tudi za dovoljenost predloga za njeno dopustitev velja novo pravilo o seštevanju vrednosti vseh objektivno in subjektivno kumuliranih zahtevkov, če je vsem skupno isto pravno vprašanje.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke vseh treh tožnikov za plačilo nepremoženjske in premoženjske škode, ki jim je nastala zaradi umora njihove žene oziroma matere. Mož je zahteval 5,000.000 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti žene, oba otroka pa vsak po 10,000.000 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti matere in še vsak po 60.000 SIT mesečne rente od 1. 3. 2006 dalje. Zavrnitev tožbenih zahtevkov temelji na presoji, da toženki ni mogoče očitati, da ni ukrenila vsega potrebnega, s čemer bi lahko preprečila umor. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnikov in z vmesno sodbo po temelju ugodilo njihovim tožbenim zahtevkom, glede višine in stroškov pa zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Presodilo je, da naj bi bilo zbranih dovolj dokazov za uvedbo postopka in odreditev pripora zoper Silva Pluta, da torej država ni bila dovolj aktivna, da bi zavarovala posameznike.

2. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije proti tistemu delu vmesne sodbe sodišča druge stopnje, v katerem posamezne vrste odškodninskih zahtevkov posameznih tožnikov ne presegajo zneska 40.000 EUR, torej glede odločitve o podlagi za duševne bolečine prvega tožnika zaradi smrti žene (20.864,63 EUR) ter rentnih zahtevkov vsakega od mladoletnih tožnikov (dva krat po 15.022 EUR). Toženka sicer meni, da je za celotno izpodbijano odločitev dovoljena tako imenovana direktna ali neposredna revizija brez predhodnega postopka za njeno dopustitev in to stališče obširno utemeljuje, za primer drugačnega stališča pa vlaga predlog za dopustitev revizije. Utemeljuje ga še vsebinsko in pojasnjuje, da je vložila tudi neposredno revizijo.

3. Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

4. Z zadnjo novelo Zakona o pravdnem postopku – ZPP spremenjena ureditev instituta izrednega pravnega sredstva revizije določa tudi okvire, kdaj je dovoljeno vložiti direktno revizijo in kdaj je treba izpeljati postopek s predlogom za dopustitev revizije. Direktna revizija je dovoljena takrat, kadar zakon to izrecno določa (na primer Zakon o denacionalizaciji in nekateri drugi zakoni), sicer pa v vrednostno določenih okvirih iz 367. člena ZPP. Revizija je po izrecnih določbah drugega in tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, ali če jo je dopustilo sodišče. Revizije po četrtem odstavku istega člena ni mogoče dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. S tem je določen tudi okvir za dovoljenost predloga za dopustitev revizije po merilih revizijske vrednosti spora: predlog je dovoljen, če se ta vrednost giblje med 2.000 do 40.000 EUR. Ugotavljanje vrednosti spornega predmeta je urejena v 39. in naslednjih členih ZPP, vendar je zakonodajalec za presojo pravice do revizije in s tem tudi predloga za njeno dopustitev določil še posebno pravilo v novem petem odstavku 367. člena ZPP. Pravilo o ločenem obravnavanju posameznih zahtevkov ali njegovih delov iz drugega odstavka 41. člena ZPP ne velja, če je odločitev o reviziji glede še spornih zahtevkov odvisna od rešitve pravnega vprašanja, ki je skupno za vse navedene zahtevke. Ali povedano drugače: v takem primeru se vrednost objektivno kumuliranih zahtevkov (torej tistih z različno trditveno podlago) in subjektivno kumuliranih zahtevkov (zahtevkov več tožnikov) seštevajo.

5. V tej zadevi drugi in tretji tožnik uveljavljata odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, prvi tožnik pa odškodnino za nepremoženjsko škodo. Za vse navedene zahtevke je skupno sedaj sporno vprašanje o odškodninski odgovornosti toženke. Seštevek subjektivno in objektivno kumuliranih tožbenih zahtevkov presega vrednost 40.000 EUR, ki je prag za dovoljenost direktne revizije in hkrati za nedovoljenost predloga za njeno dopustitev.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo nedovoljen toženkin predlog za dopustitev revizije.