Jedro

Ugotovitev tožene stranke, da tožnik po določbi 10. člena ZBPP ni upravičenec do BPP, je pravilna, saj tožnik ne spada v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom prošnjo A.A. s.p. zavrgla kot nedovoljeno. Pojasnila je, da je prosilec zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki svetovanja in zastopanja, v postopku I Pg 2955/2016, v katerem ima vlogo tožene stranke. Iz navedenega izhaja, da prosilec vlaga prošnjo kot A.A. s.p. Izhajajoč iz določbe 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pravna oseba (samostojni podjetnik) ne more biti upravičena do BPP, ker ne spada v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov (I Up 1059/2005, X Ips 301/2014 in sodbe Upravnega sodišča IV U 115/2011). Ker je torej prosilec pravna oseba, je bilo treba njegovo prošnjo, v skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena in drugega odstavka 37. člena ZBPP, v zvezi z 10. členom ZBPP, zavreči. 2. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da je več kot leto dni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Je prejemnik denarne socialne pomoči, ki je njegov edini vir preživetja in preživetja štiri letnega sina. BPP bi v zaprošenem postopku, v katerega je zašel zaradi nepoznavanja kartičnega poslovanja, potreboval nujno. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v gospodarski zadevi št. I Pg 2955/2016, zavrgla.

6. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita iz razlogov, navedenih v izpodbijanem sklepu, zato se sodišče, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

7. Upravičence do BPP določa 10. člen ZBPP. Tako so upravičenci do BPP po navedenem členu državljani Republike Slovenije; tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji; drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo; nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljenem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene, in druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo določa, da so upravičenci do BPP.

8. Iz podatkov v izpodbijanem sklepu, ki jim tožnik ne oporeka, izhaja, da je tožnik v zadevi št. I Pg 2955/2016 udeležen kot tožena stranka, v statusu podjetnika posameznika. Glede na navedeno, med strankama nesporno dejstvo, je ugotovitev tožene stranke, da tožnik po določbi 10. člena ZBPP ni upravičenec do BPP pravilna, saj tožnik tudi po mnenju sodišča ne spada v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov in zato ne more biti upravičenec do BPP.

9. Tožnik tudi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na njegov finančni položaj, ne more doseči drugačne odločitve. Upravičence do BPP namreč določa 10. člen ZBPP, zato druge okoliščine konkretne zadeve na odločitev ne morejo vplivati.

10. Ker je izpodbijani sklep tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.