Jedro

Pojma stroškov za izvedensko delo v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP oziroma pojma drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom iz tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, na katerega napotuje 49. člen Pravilnika, zato ni mogoče razumeti v smislu, kot uveljavlja pritožnik, da ta obsega tudi stroške programske opreme, stroške fotografske opreme, stroške pomožne opreme in stroške izobraževanja, kot jih je izvedenec priglasil v stroškovniku, specificiral in obrazložil. Med materialne stroške, ki jih je v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja mogoče priznati, tako tudi po oceni pritožbenega sodišča sodijo zgolj stroški za kopije, poštnino in kuverte, kot jih je izvedencu priznalo prvostopenjsko sodišče, ne pa tudi ostali priglašeni materialni stroški. Izvedenec je namreč upravičen do povrnitve stroškov za vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo samega izvedenskega mnenja in ne do povrnitve stroškov, ki jih je imel zato, da lahko delo kot izvedenec opravlja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sodnemu izvedencu Ž.L. za opravljeno izvedensko delo v predmetni zadevi odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 448,30 EUR. Ugotovilo je, da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV in sklenilo, da je od predlaganega celotnega izplačila potrebno obračunati in plačati 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 39,67 EUR ter 0,53 % prispevek za zdravstvo v višini 2,38 EUR. Iz vsebine sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče izvedencu priznalo nagrado v priglašenih zneskih v zahtevku, od priglašenih materialnih stroškov pa mu je priznalo stroške za kopije, poštnino in kuverte v znesku 11,90 EUR, ni pa mu priznalo stroškov računalniške, fotografske in pomožne opreme ter stroškov izobraževanja. Navedlo je, da ne gre za stroške, do povrnitve katerih bi bil izvedenec upravičen v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, Ur. l. RS, št. 84/2018 (v nadaljevanju Pravilnik).

2. Zoper takšen prvostopenjski sklep se pravočasno pritožuje sodni izvedenec Ž.L. (v nadaljevanju izvedenec). Bistvo pritožbe je, da se prvostopenjsko sodišče, ki mu ni priznalo priglašenih materialnih stroškov za računalniško, fotografsko in pomožno opremo ter stroškov izobraževanja, ne bi smelo pri tem sklicevati na sklep VSL II Cp 832/2018, z dne 31. 5. 2018. Namreč iz tega sklepa izhaja, da lahko sodišče izvedencu za materialne stroške prizna največ 15 % od odmerjene nagrade, kot to določa tretji odstavek 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih Ur. l. RS, št. 88/2010, 1/2012 in 35/2013, ki pa več ne velja (v nadaljevanju prej veljavni Pravilnik), sam pa je priglasil stroške na podlagi Pravilnika, ki je pričel veljati s 1. 1. 2019. Ta v 49. členu določa, da ima sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku, Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku pa v 4. členu med ostalim določa, da se povrnejo stroški v zvezi z opravljenim delom in v 15. členu, da imajo izvedenci in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljen material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Meni, da v ta okvir sodijo priglašeni stroški računalniške, fotografske in pomožne opreme ter stroški izobraževanja izvedencev. Takšna razlaga materialnih stroškov izhaja tudi iz članka objavljenega v Pravosodnem biltenu 4/2014, str. 155, avtorjev Matjaža Voglarja, sodnika in vodje pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani in mag. Mihaela Krajnca, sodnega izvedenca ekonomske stroke.

Zaradi navedenega izvedenec pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da mu priglašene materialne stroške prizna v celoti, torej tudi v preostalem znesku 64,67 EUR. Predlaga tudi povrnitev nastalih mu pritožbenih stroškov - sodne takse po odmeri sodišča. 3. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodnemu izvedencu v skladu s Pravilnikom (37.-42. člen) pripada plačilo za opravljeno delo, v skladu z 49. členom Pravilnika pa ima tudi pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Tako 15. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljen material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 623/2005 navaja, da med stroške v skladu s prvim odstavkom 249. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) spadajo ne samo potni stroški, stroški za prehrano in prenočišče ter izguba zaslužka, pač pa tudi „stroški za izvedensko delo“, kar je vse, ki je bilo nujno potrebno za izdelavo same ekspertize in ne predstavlja neposredno same ekspertize.

Pojma stroškov za izvedensko delo v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP oziroma pojma drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom iz tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, na katerega napotuje 49. člen Pravilnika, zato ni mogoče razumeti v smislu, kot uveljavlja pritožnik, da ta obsega tudi stroške programske opreme, stroške fotografske opreme, stroške pomožne opreme in stroške izobraževanja, kot jih je izvedenec priglasil v stroškovniku, specificiral in obrazložil. Med materialne stroške, ki jih je v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja mogoče priznati, tako tudi po oceni pritožbenega sodišča sodijo zgolj stroški za kopije, poštnino in kuverte, kot jih je izvedencu priznalo prvostopenjsko sodišče, ne pa tudi ostali priglašeni materialni stroški. Izvedenec je namreč upravičen do povrnitve stroškov za vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo samega izvedenskega mnenja in ne do povrnitve stroškov, ki jih je imel zato, da lahko delo kot izvedenec opravlja.

6. Ne glede na to, da je prvostopenjsko sodišče o priglašenih stroških izvedenca odločalo na podlagi Pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2019 in se je v zvezi z zavrnitvijo stroškov sklicevalo na zadevo VSL II Cp 832/2018, z dne 31. 5. 20181, pa to stališče tudi po prej veljavnem Pravilniku ni bilo drugačno. V zvezi s sklicevanjem na članek objavljen v Pravosodnem biltenu 4/2014, str. 155, avtorjev Matjaža Voglarja, sodnika in vodje pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani in mag. Mihaela Krajnca sodnega izvedenca ekonomske stroke, pritožbeno sodišče odgovarja pritožniku, da gre za mnenje avtorjev, ki ni podprto s sodno prakso.

7. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

8. Ker je bil s pritožbo izpodbijan sklep, ki ne predstavlja končne odločitve v tej pravdi, priglašeni pritožbeni stroški predstavljajo del pravdnih stroškov. O njih bo prvostopenjsko sodišče odločalo s končno odločbo.

9. Na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

1 Bistvo zavrnitve v obravnavani zadevi ni v ovrednotenju materialnih stroškov največ do višine 15 % od odmerjene nagrade.