Jedro

Ker tožnik tožene stranke ni obvestil o zdravstvenih težavah, ki naj bi bile vzrok za izostanek s svetovalnega razgovora, je bil podan zakonit razlog za izbris iz evidence brezposelnih oseb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Odpravita se odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Maribor, Urad za delo ..., št. ... z dne 11. 11. 2008 in odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Centralna služba št. ... z dne 19. 1. 2009. 2. Toženi stranki Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje se naloži za čas od 15. 10. 2008 do 19. 7. 2009 tožečo stranko vpisati v evidenco brezposelnih oseb, plačati ustrezne davke in prispevke pristojnim organom ter plačati tožeči stranki mesečna denarna nadomestila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila, vse v roku 15 dni in pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti nastale pravdne stroške, v roku 15 dni od prejema sodbe, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do prenehanja obveznosti, da ne bo izvršbe.“ Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami, v nadaljevanju: ZZZPB) v 17.c členu in v 5. členu Pravilnika določeno, na kakšen način mora biti brezposelna oseba na razpolago za zaposlitev. Med strankama je nesporno, da je bil tožnik dne 15. 10. 2008 na naslovu prebivališča tako, da je s tem v celoti izpolnil svoje obveznosti po citirani določbi ZZZPB. V nasprotju z zakonom in Pravilnikom je sodišče prve stopnje izenačilo dosegljivost z obveznostjo udeležbe na svetovalnem intervjuju. Veljavno materialno pravo ne predpisuje, da se brezposelna oseba izbriše iz evidence brezposelnih oseb v primeru, ko se ne udeleži svetovalnega intervjuja. Izbris iz evidence brezposelnosti zaradi nedosegljivosti je predpisan zaradi preprečitve dela na črno. Na prijavnem obrazcu z dne 16. 2. 2007 je pod točko 4 izrecno zapisano, da bo tožnik na razpolago za zaposlitev na naslovu N. 30, ... in na mobilnem telefonu. Tožnik je bil dne 15. 10. 2008 na razpolago za zaposlitev na svojem domu in na svojem mobilnem telefonu. Toženec niti ne zatrjuje, da je poskusil tožnika priklicati na telefon ali mu poslati sporočilo. Toženec je vabilo na svetovalni intervju tožniku vročil skoraj pol leta pred samim svetovalnim intervjujem. Na sestanek ali drugo obveznost, ki jo dogovorimo je povsem človeško pozabiti, tudi če je sestanek ali druga obveznost dogovorjena le nekaj dni vnaprej. Za pol leta vnaprej se le redki in najbolj vestni zapomnijo svoje obveznosti. Toženec bi lahko tožnika opozoril po telefonu ali pisno, nekaj dni pred svetovalnim intervjujem. Namen toženca je v zagotavljanju določene storitve državljanom in ne v iskanju načinov, kako državljane čim preprosteje prikrajšati za njihove pravice. Tožnik ni bil neaktiven. Dokazni postopek je izkazal, da je le nekaj dni pred svetovalnim intervjujem obiskal toženca. Na vabilu na svetovalni intervju z dne 12. 5. 2008 je toženec podal opozorilo, da se bo v primeru neupravičenega izostanka iz svetovalnega intervjuja štelo, da tožnik ni na razpolago za zaposlitev, čeprav za takšno opozorilo pravni pouk na vabilu ni imel podlage oz. je pouk napačen. Poudarja, da ne zakon in ne Pravilnik nikjer ne določata, da brezposelna oseba ni na razpolago za zaposlitev, v primeru, ko se ne udeleži svetovalnega intervjuja. Tožnik je bil dne 15. 10. 2008 brisan iz evidence brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, čeprav je bil v oktobru 2008 zelo bolan. Tožnik je ležal doma in sploh ni odšel do zdravnika. V tistem času ni imel določenega osebnega zdravnika, niti svojca ali prijatelja, ki bi mu takrat lahko pomagal. Razen tega je bilo vabilo za svetovalni intervju z dne 15. 10. 2008 predhodno telefonsko odpravljeno s strani delavke zavoda, kar pa slednja očitno ni zaznamovala v računalniku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek prvi stopnji. Priglaša stroške pritožbe.

V odgovoru na pritožbo toženec vztraja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo in obširno obrazložilo ugotovljeno dejstvo, da se tožnik ni udeležil obveznosti na zavodu pri svetovalki zaposlitve. Tožnik je prejel vabilo za dne 15. 10. 2008, ki vsebuje opozorilo na posledice v primeru nezglasitve. Tožnik ni navajal nobenih razlogov, zaradi katerih tudi v roku treh dni po prenehanju razloga bolezni, zavoda ne bi mogel obvestiti ali opravičiti svoje odsotnosti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo ter upoštevalo ZZZPB ter določbe Pravilnika, zakaj je šteti, da tožnik ni bil dosegljiv oz. da tudi ni pravočasno opravičil svoje odsotnosti. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

ZZZPB v 9. alineji 1. odstavka 70. člena določa, da zavod preneha voditi evidenco brezposelnih oseb, če brezposelna oseba ni na razpolago za zaposlitev. Skladno s 17.c členom navedenega zakona je brezposelna oseba na razpolago za zaposlitev, če je dosegljiva zavodu vsak delovni dan tri ure dnevno na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega se dogovori z zavodom. Čas dosegljivosti določi zavod. Podrobnejšo ureditev glede razpolage za zaposlitev vsebuje Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 2 – 58/99, v nadaljevanju: Pravilnik). Ta v 1. odstavku 5. člena določa, da mora biti brezposelna oseba vsak delovni dan nepretrgano tri ure v delovnem času zavoda prisotna na naslovu svojega stalnega oz. začasnega prebivališča ali na naslovu v Republiki Sloveniji, za katerega se dogovori z zavodom. Skladno z 2. odstavkom istega člena pa se obveznost iz 1. odstavka 5. člena šteje za izpolnjeno tudi, kadar se brezposelna oseba na poziv javi pri zavodu.

Glede na 2. odstavek 17. člena ZZZPB ima brezposelna oseba pravico biti odsotna zaradi osebnih razlogov ali zaradi drugega utemeljenega razloga do 18 delovnih dni v enem letu, o čemer se mora najmanj 8 dni pred pričetkom odsotnosti dogovoriti z zavodom, sicer se šteje, da ni na razpolago. Brezposelna oseba ima pravico biti tri dni odsotna iz naslova, za katerega se je dogovorila z zavodom, v primeru smrti zakonca, starša ali otrok. V teh primerih ali v primeru nenadne bolezni, mora obvestiti zavod in mu predložiti ustrezno dokumentacijo v roku 3 dni po prenehanju razloga za odsotnost. Enako je glede opravičljive odsotnosti določeno v 7. alineji 6. člena Pravilnika ter v 7. členu glede dolžnosti obveščanja zavoda o odsotnosti, bodisi zaradi predvidljivih ali nepredvidljivih razlogov. Tako zakon in Pravilnik brezposelni osebi nalaga obveznosti med drugim torej, da je vsak delovni dan tri ure dnevno dosegljiva zavodu na naslovu prebivališča, razen če gre za zakonsko določene opravičljive razloge, pri čemer pa mora brezposelna oseba odsotnost pravočasno sporočiti zavodu. Torej tudi v primeru, ko gre za odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov, o čemer bi moral zavod obvestiti v treh dneh pred začetkom predvidene odsotnosti, če gre za odsotnost zaradi bolezni, ki je predvidljiva npr. zdravljenje v bolnišnici (4. odstavek 7. člena Pravilnika), če pa gre za nenadno bolezen ali poškodbo, mora o odsotnosti brezposelna oseba obvestiti zavod najkasneje v roku 3 dni po prenehanju razloga za odsotnost. S tem v zvezi pa tožnik ni predložil nikakršnega dokaza, iz katerega bi izhajali razlogi, zaradi katerih se ni udeležil svetovalnega intervjuja dne 15. 10. 2008 in da bi šlo za zdravstvene težave, o katerih je toženca pravočasno, torej skladno z že citiranimi predpisi, obvestil. Šele 16. 12. 2008 navaja razloge za odsotnost, dne 22. 12. 2008 pa je predložil še zdravniško potrdilo z dne 9. 12. 2008, da se je tega dne zglasil na pregledu v ambulanti določenega zdravnika in očitno prejel še napotnico za ultrazvok. Na podlagi takšnih dokazil je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ne izkazujejo, da je šlo za stanje po kakšni nenadni bolezni ali za hujše obolenje, na kar se pavšalno sklicuje pritožba.

Tudi sicer samo dejstvo nastopa bolezni, še ne predstavlja opravičila pri tožencu, da bi šlo za opravičeno odsotnost, saj bi moral tožnik to okoliščino zavodu sporočiti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje pa tožnik toženca o bolezni sploh ni obvestil oz. tega tudi ne zatrjuje ali dokazuje, enako pa ne zatrjuje, koliko časa je bil bolan oz. se je zdravil in kdaj je prenehal razlog za odsotnost. Tudi po stališču pritožbenega sodišča tožnik ni dokazal opravičljivih razlogov za izostanek na svetovalnem intervjuju dne 15. 10. 2008. Tožnik je šele po izdaji prvostopne odločbe posredoval zdravniško potrdilo, ki pa ne izkazuje, da je tožnik dne 15. 10. 2008 nenadoma zbolel in da se zaradi bolezni ne bi mogel udeležiti svetovalnega intervjuja. Tožnik pa tudi ni toženca o svoji bolezni obvestil v roku 3 dneh po tem, ko je razlog za neudeležbo na svetovalnem intervjuju odpadel. Pritožba se tudi neutemeljeno sklicuje na to, da je bil svetovalni intervju preklican, saj za to tožnik ni predložil nobenih ali drugačnih dokazov kot toženec.

Čeprav ima pritožba prav, da je toženec tožnika vabil na svetovalni intervju skoraj pol leta prej, pa po drugi strani tudi drži, da je bil tožnik v vabilu na svetovalni intervju z dne 12. 5. 2008 opozorjen, da se bo v primeru neupravičenega izostanka s svetovalnega intervjuja štelo, da ni na razpolago. Za takšno opozorilo je toženec imel podlago v določbah ZZZPB in pravilnika. Kljub daljšemu obdobju od prejema vabila ter predvidenega svetovalnega intervjuja in morebitnemu vprašanju primernosti tako dolgega obdobja, bi tožnik glede na to, da je bil opozorjen na eventuelne posledice, v kolikor se svetovalnega intervjuja ne bi udeležil zaradi opravičenega izostanka, bi moral postopati z večjo skrbnostjo in obvestiti toženca o nastalih okoliščinah.

Razlog za brisanje iz evidence brezposelnih je nastopil, ker se tožnik ni udeležil svetovalnega intervjuja in se ni javil zavodu na njegov poziv, skladno z 2. odstavkom 5. člena pravilnika, da bi se štelo, da je bil tožnik na razpolago za zaposlitev, kakor tudi ni dokazanega opravičljivega razloga po 6. členu Pravilnika za tožnikovo odsotnost oz. neudeležbo na svetovalnem intervjuju. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno zaključilo, da tožnik ni bil na razpolago za zaposlitev, kar je eden od razlogov za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb skladno z določbo 70. člena ZZZPB. Za vodenje v evidenci ne zadostujejo zgolj pogoji, določeni v 1. odstavku 5. člena Pravilnika, na katere se pritožba sklicuje v pritožbi. Obveznost, določena v 2. odstavku 5. člena, zadostuje pogojem, določenim v 1. odstavku citirane določbe oz. v primerih, kadar eden izmed pogojev v 5. členu ni izpolnjen, se šteje, da brezposelna oseba ni na razpolago in da so izpolnjeni pogoji za brisanje iz evidence brezposelnih oseb.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in zaradi neuspešne pritožbe, v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.