Jedro

Vsi pritožniki zatrjujejo bistvene kršitve določb kazenskega postopka s sklicevanjem na to, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev. To po oceni višjega sodišča samo po sebi ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve, je pa višje sodišče ob preizkusu teh pritožbenih navedb ugotovilo, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v celoti odločilo o predlogu za izločitev dokazov. O delu predlagane izločitve dokazov (uradni zaznamek o zaslišanju osumljenke in del otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja) sodišče prve stopnje sploh ni odločilo, čeprav je razloge tudi v zvezi s temi listinami navedlo v obrazložitvi sklepa v točkah 10 in 12, vendar navedeno ne more nadomeščati manjkajoče odločitve v izreku. Pomanjkljivost, zatrjevana v smislu izostanka pravne podlage, ni le pomanjkljivost, temveč pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku le-tega.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se iz sodnega spisa izloči zapisnik o zaslišanju obdolžene A. A. z dne 17. 2. 2016 in druge listine, v katerih so bili povzeti deli njenega zagovora, kot je to sicer navedeno glede vrste listin in obsega izločitve le-teh v izreku izpodbijanega sklepa.

2. Zoper naveden sklep sta se pritožila: - obdolženčeva zagovornika zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o kazenskem postopku, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in iz spisa izloči tudi uradni zaznamek o izjavi osumljenke A. A. z dne 26. 6. 2012 ter del otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja z dne 9. 3. 2017 v delu, ki vsebuje izjavo A. A.; podrejeno, da izpodbijan sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje; - okrožna državna tožilka zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijan sklep razveljavi in zadevo pošlje v novo odločitev.

3. Na pritožbo okrožne državne tožilke sta obdolženčeva zagovornika podala odgovor, v katerem sta predlagala, naj višje sodišče pritožbo okrožne državne tožilke zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Vsi pritožniki zatrjujejo zagrešitev bistvene kršitve določb kazenskega postopka s sklicevanjem na to, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev. To po oceni višjega sodišča samo po sebi ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve, je pa višje sodišče ob preizkusu teh pritožbenih navedb ugotovilo, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v celoti odločilo o predlogu za izločitev dokazov. O delu predlagane izločitve dokazov (uradni zaznamek o zaslišanju osumljenke in del otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja) sodišče prve stopnje sploh ni odločilo, čeprav je razloge tudi v zvezi s temi listinami navedlo v obrazložitvi sklepa v točkah 10 in 12, vendar navedeno ne more nadomeščati manjkajoče odločitve v izreku. Ker je tudi državna tožilka v pritožbi uveljavljala neobrazloženost sprejete odločitve, pri čemer je tudi državna tožilka, tako kot zagovornika, izrecno uveljavljala izostanek zakonske podlage za sprejeto odločitev, je višje sodišče tudi v zvezi z njeno pritožbo lahko ugotovilo ne le izostanek pravne podlage, temveč izostanek odločitve glede zavrnitve predlagane izločitve dokazov v izreku izpodbijanega sklepa. Taka ugotovitev narekuje zaključek, da pomanjkljivost zatrjevana v smislu izostanka pravne podlage ni le pomanjkljivost, temveč pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku le-tega. Višje sodišče je zato izpodbijan sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. Ker je prvostopenjsko sodišče v točkah 4 in 5 izpodbijanega sklepa tudi samo izrecno navedlo, da je predlog za izločitev dokazov delno utemeljen in da predlog za izločitev dokazov ni bil konkretiziran, ko se je sicer sklicevalo na predlog za izločitev dokazov, podan s strani obdolženčevih zagovornikov z dne 3. 4. 2019, v točki 12 pa se je opredeljevalo tudi do navedb zagovornika obdolženega B. B., ki jih je v zvezi z „potrebnostjo izločitve“ dokazov navajal v pritožbi z dne 11. 11. 2019, bo prvostopenjsko sodišče v novem odločanju moralo odločati v okviru podanega predloga za izločitev dokazov, če pa bo štelo, da tako podan predlog ni dovolj konkretiziran, pritožnika pozvati k določni podaji izločitvenega predloga, nato pa po predlagani izločitvi ponovno odločiti, pri čemer odločitve v tej fazi postopka in v zvezi z izločanjem dokazov tudi ni moč utemeljevati z načelom in dubio pro reo.