Jedro

Procesna predpostavka za dopustnost vsakega pravnega sredstva, vključno z zahtevo za varstvo zakonitosti, je obstoj pravnega interesa za izpodbijanje odločbe. Vložnik mora imeti na pravu utemeljen interes za pravno sredstvo, kar pomeni, da pravo ta interes priznava in varuje. Samo dejanski interes, četudi je za vložnika pomemben, ne zadošča. Izkazati je treba, da bi vložnik ob hipotetičnem uspehu s pravnim sredstvom v konkretnem postopku izboljšal svoj pravni položaj.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom II Ks 7474/2013 z dne 23. 9. 2021 zavrnilo predlog Komisije za pogojni odpust za preklic pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom za obsojenega A. A. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obsojenčeve zagovornice zoper ta sklep zavrnilo kot neutemeljeno in obsojenca oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčeva zagovornica iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), zaradi kršitev določb Ustave RS in določb Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP). Meni, da bi moralo Vrhovno sodišče odločiti o štirih, po njeni presoji pomembnih pravnih vprašanjih glede odločanja sodišč o preklicu pogojnega odpusta, in sicer: - ali ima sodišče v primeru, ko vsi deležniki postopka (obsojenec, tožilstvo in Komisija za pogojni odpust) soglašajo s preklicem pogojnega odpusta, objektivno možnost, da tovrsten predlog zavrne, - ali obsojenčevo prizadevanje za preklic pogojnega odpusta pomeni umik prošnje za pogojni odpust in s tem odpadlo podlago za nadaljnje izvajanje pogojnega odpusta; - ali je razlogovanje sodišča, da bi obsojenec spoštoval varstveno nadzorstvo, če ne bi bil v izročitvenem postopku, zakonito in skladno z načelom in favorem obsojenca; in - ali je za obravnavo predloga za preklic pogojnega odpusta pristojen zunajobravnavni senat ali sodnik, ki je sodil na prvi stopnji.

Zagovornica Vrhovnemu sodišču predlaga, da njeno zahtevo vsebinsko obravnava in ji ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da obsojencu pogojni odpust prekliče, podrejeno pa naj izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje pred spremenjen senat. Predlaga tudi prednostno obravnavanje zahteve, saj zoper obsojenca na Hrvaškem poteka postopek izročitve ZDA.

3. Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull je v odgovoru na zahtevo predlagal njeno zavrnitev. Odgovor na prvi dve vprašanji je po njegovem mnenju očiten in izhaja iz besedila 89. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) oziroma 106. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1), zato ne narekuje razlagalnega posega Vrhovnega sodišča. Tretje vprašanje izpolnjuje pogoje za vsebinsko obravnavo, vendar ne nudi podlage za ugoditev zahtevi. Obrazložitev nižjih sodišč, da je obsojenec do prijetja izpolnjeval vse obveznosti iz določenega varstvenega nadzorstva, nato pa mu je bilo zaradi odvzema prostosti v tujini to onemogočeno iz objektivnih (tj. opravičljivih) razlogov, zaradi česar ni pogojev za preklic pogojnega odpusta, je sprejemljiva in zato očitno zakonita. Zadnje vprašanje je materialno neizčrpano (peti odstavek 420. člena ZKP), tudi sicer pa zatrjevane procesne kršitve niso vplivale na zakonitost izpodbijane sodne odločbe.

4. Z odgovorom sta bila seznanjena obsojenec in njegova zagovornica, ki se do seje Vrhovnega sodišča o njem nista izjavila.

B.

5. Procesna predpostavka za dopustnost vsakega pravnega sredstva, vključno z zahtevo za varstvo zakonitosti, je obstoj pravnega interesa za izpodbijanje odločbe.1 Vložnik mora imeti na pravu utemeljen interes za pravno sredstvo, kar pomeni, da pravo ta interes priznava in varuje.2 Samo dejanski interes, četudi je za vložnika pomemben, ne zadošča.3 Izkazati je treba, da bi vložnik ob hipotetičnem uspehu s pravnim sredstvom v konkretnem postopku izboljšal svoj pravni položaj.4

6. Obsojenčeva zagovornica vlaga predmetno zahtevo za varstvo zakonitosti z namenom doseči preklic pogojnega odpusta za obsojenca, zoper katerega na Hrvaškem poteka postopek izročitve Združenim državam Amerike (ZDA) zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami. Vložnica si na tej podlagi obeta izdajo Evropskega naloga za prijetje (ENP) in posledično predajo obsojenca iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo, s čimer bi se obsojenec lahko izognil nehumani obravnavi v ZDA, kjer mu grozi dosmrtni zapor. Zahteva skuša v tem kontekstu utemeljiti, da sta sodišči prve in druge stopnje z zavrnitvijo predloga za preklic pogojnega odpusta prekršili drugi odstavek 89. člena KZ-1 ter zaradi pomanjkljive (in arbitrarne) obrazložitve zagrešili kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z 22. členom Ustave RS.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da si vložnica s svojimi navedbami prizadeva za preklic pogojnega odpusta, kar pomeni, da bi se ob hipotetičnem uspehu njenega izrednega pravnega sredstva preostanek obsojencu izrečene kazni zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 7474/2013 z dne 16. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 7474/2013 z dne 23. 8. 2017 izvršil v zavodu za prestajanje kazni zapora. Zahteva za varstvo zakonitosti je torej usmerjena v zavzemanje za odvzem obsojenčeve osebne svobode, kar pomeni, da je vložena v obsojenčevo škodo in v konkretnem postopku ne more pripeljati do zanj ugodnejšega pravnega položaja. Vložničina izvajanja temeljijo na obsojenčevem dejanskem interesu, da se izogne kazenskemu postopku zaradi hudega kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil v tujini, kar ni pravno varovan interes, ki bi ga bilo mogoče zasledovati v okviru vloženega izrednega pravnega sredstva v tej kazenski zadevi.

C.

8. Ker pravni interes kot temeljna procesna predpostavka za vsebinsko presojo vsakega pravnega sredstva v konkretni zadevi ni podan, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo, saj pogoji za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjeni (drugi odstavek 423. člena ZKP).

9. Odločitev je bila sprejeta z večino glasov članov senata. Za odločitev so glasovali vrhovni sodnik in sodnice Barbara Zobec, Marjeta Švab Širok, Marjanca Lubinič in Mitja Kozamernik. Proti je glasoval vrhovni sodnik dr. Primož Gorkič, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje.

1 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča IV Ips 21/2020 z dne 15. 9. 2020 in I Ips 25975/2017 z dne 17. 12. 2020. 2 Sklep Vrhovnega sodišča I Ips 25975/2017 z dne 17. 12. 2020 in B. Zobec: Pravni interes - enkrat tako, drugič drugače, v: Pravna praksa (2017) 7-8, str. 25. 3 B. Zobec, prav tam. 4 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Ips 31766/2012-1710 z dne 1. 9. 2016. *******************

ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA dr. PRIMOŽA GORKIČA [Povezava na pdf dokument](/mma_bin.php?static_id=2022031511444133 "Povezava na pdf dokument")