Jedro

Navedba "opravljen stečaj" sicer ob zgolj jezikovni razlagi nakazuje na to, da zakonski določbi do 27. 12. 2013 veljavnih 51. in 60. člena ZRud-1 kažeta na to, da mora biti stečajni postopek zoper prenosnika oziroma dosedanjega nosilca rudarske pravice zaključen, da lahko pride do ugasnitve rudarske pravice oziroma njenega prenosa. Vendar je treba po presoji sodišča pri razlagi teh določb treba izhajati tudi iz sistemske in logične razlage.

Ker tožeča stranka ne izpolnjuje več pogojev za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v pridobivalnem prostoru kamnoloma, ne more biti inšpekcijski zavezanec. V inšpekcijskem postopku so bili namreč tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu izrečeni ukrepi, ki jih lahko realizira le izvajalec rudarske pravice, to pa tožeča stranka ne more več biti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Delna odločba Inšpektorata RS za infrastrukturo, št. 06142-214/2015-16 z dne 8. 4. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno prvostopno delno odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da izdela rudarski projekt in v njem določi nove parametre delovnih in končnih brežin v zahodnem delu pridobivalnega prostora kamnoloma X., ki bodo zagotavljali dolgoročno stabilnost kopa v tem delu kamnoloma. Novi parametri morajo biti določeni na osnovi izračuna stabilnosti v roku do 8. 7. 2016 (I. točka izreka). Z II. točko izreka je bilo tožeči stranki naloženo še, da izdela elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov tehničnega kamna dolomita na območju kamnoloma X. in ga posreduje Komisiji za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin v roku do 30. 12. 2016. Poleg tega mora tožeča stranka to odločbo nalepiti v knjigo rudarskega nadzora in rudarskemu inšpektorju pri Inšpektoratu RS za infrastrukturo pisno poročati o izvršitvi ukrepov iz te odločbe najkasneje v roku 8 dni po izteku izvršitvenega roka. Pri tem mora biti iz posameznega poročila razvidno, na kakšen način je ukrep izvršen (III. točka izreka). V primeru neizvršitve inšpekcijskih ukrepov se bo izvedla izvršba s prisilitvijo (IV. točka izreka).

2. Iz obrazložitve prvostopne odločbe izhaja, da je rudarski inšpektor na podlagi 122. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1) opravil izredni inšpekcijski nadzor v kamnolomu X. pri tožeči stranki kot nosilcu rudarske pravice. Inšpektor je pregledal dokumentacijo, to je rudarski projekt za izvajanje del pri izkoriščanju mineralnih surovin, ki ga je izdelala družba A. d.d. v maju 2002 ter dovoljenje za izvajanje del UE Slovenska Bistrica št. 35102-153/02-0319 z dne 19. 12. 2012 za razširitev eksploatacijskega prostora kamnoloma X. na zemljišču parc. št. 592/16 in 591/3 k.o. ... Opravil je ogled stanja v kamnolomu in o ugotovitvah sestavil zapisnik. V njem je navedeno, da zavezanec ni dosledno izvedel zaščitnega ukrepa - ustrezne višine odkopnih etaž ter splošnega naklona površinskega kopa, ki je na vseh treh profilih bolj strm, kot je dovoljeno po rudarskem projektu. Na to ugotovitev zavezanec, ki je sicer v roku podal pripombe na predložen zapisnik, ni imel pripomb. Pri tem inšpekcijski zavezanec ni predložil nobene tehnične dokumentacije, na osnovi katere je izvršil spremembo projektiranih parametrov etaž v zahodnem delu kamnoloma, s katero bi dokazal, da izvedeni nakloni delovnih brežin v tem delu kamnoloma zagotavljajo stabilnost kopa. Sprememba projektiranih parametrov in oblikovanje bolj strmih naklonov ima lahko za posledico porušitev etaž ali celo porušitev kopa ter s tem ogrožanje delavcev, ki izvajajo delovne naloge v tem delu kamnoloma. Zaradi tega je inšpekcijski organ na podlagi določb Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih odločil, kot je navedeno v I. točki izreka prvostopne odločbe.

3. Ukrep iz II. točke izreka temelji na določbi osmega odstavka 72. člena ZRud-1 v povezavi z 39. členom Pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin. Inšpekcijski organ je ugotovil, da ima zavezanec različno dokumentacijo, kjer je navedeno različno stanje zalog in virov. Izkop mineralne surovine se je v zahodnem delu kamnoloma X. izvršil globlje od projektiranega stanja, pri čemer se je pridobilo dodatnih 830.000 m3 mineralne surovine v raščenem stanju. Tožnik ima za osnovni prostor sklenjeno koncesijsko pogodbo št. 354-14-115/01 z dne 18. 12. 2001 za obdobje 20 let in za širitev koncesijsko pogodbo št. 430-83/2006-238 z dne 18. 3. 2008 za obdobje 10 let. Pri obeh koncesijah gre za nahajališče nekovinskih mineralnih surovin tehnični kamen z letno proizvodnjo večjo od 5.000 m3, zato je treba v skladu z določbo petega odstavka 39. člena Pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin izdelati elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov vsakih 5 let. Tožeča stranka bi torej morala izdelati elaborat s stanjem zalog in virov tehničnega kamna dolomita na območju X. na datum 31. 12. 2013, zato je inšpektor odločil, kot izhaja iz II. točke izreka njegove odločbe.

4. Obveznosti navedene v III. točki izreka odločbe temeljijo na drugem odstavku 79. člena ZRud-1 in drugem odstavku 133. člena ZRud-1, odločitev iz IV. točke izreka pa na 138. členu ZRud-1. 5. Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za infrastrukturo pa je z v uvodu navedeno odločbo njeno pritožbo zavrnilo. Glede navedb tožeče stranke, da je bila v skladu s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, št. St 2658/2012 z dne 31. 8. 2015 izvedena prodaja poslovne celote - zdravega jedra stečajnega dolžnika (to je tožnika v tem upravnem sporu) in je s tem kupec kot univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika vstopil v vse pravne položaje iz drugega odstavka 343. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), da je bila vsa dokumentacija s primopredajnim zapisnikom v skladu z določbami sedmega odstavka 51. člena ZRud-1 predana kupcu in se v kamnolomu od 6. 7. 2015 dela ne opravljajo več, pritožbeni organ navaja, da le delno sledi navedbam tožeče stranke, da v skladu z oddelkom 5.3 ZFPPIPP z uvedbo stečajnega postopka veljajo pravne posledice tega dela zakona in zaradi česar, da nosilcu rudarske pravice ni mogoče naložiti nobenih ukrepov, ki niso nujni za zaključek poslovanja stečajnega dolžnika. Glede tega namreč drugostopni organ ugotavlja, da v poglavju 5.3 obstoječa koncesijska razmerja niso niti omenjena, zaradi česar veljajo za tovrstna razmerja specialna določila, ki veljajo za posamezno koncesijsko razmerje, to je v obravnavani zadevi ZRud-1 in predpisi izdani na njegovi podlagi.

6. Glede pritožbene navedbe, da je kupec vstopil v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota, drugostopni organ pojasnjuje, da mineralna surovina niti v raščenem niti v razsutem stanju ne more biti predmet prodaje, saj je to v nasprotju z ustavnimi in zakonskimi določbami. Prav tako predmet prodaje ne more biti rudarska pravica, saj se ta lahko prenese le pod pogoji ZRud-1. Predmet prodaje je tako lahko le nepremičnina - zemljišče, na katerem se nahaja mineralna surovina. Šele v primeru veljavnega prenosa rudarske pravice pa bi lahko prenosnik rudarske pravice na njenega prevzemnika prenesel tudi vso ustrezno dokumentacijo. Nosilec rudarske pravice je tako v konkretni zadevi še vedno tožeča stranka, ki jo v skladu z veljavno koncesijsko pogodbo še vedno bremenijo vse obveznosti, ki iz koncesijske pogodbe izhajajo, saj le-ta ni prenehala veljati, niti ni koncesionar od nje odstopil. 7. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je za odločitev v predmetni zadevi bistveno, da je bil nad tožečo stranko dne 29. 7. 2013 začet stečajni postopek, da je bila v stečajnem postopku prodana poslovna celota vključno z delovno enoto kamnolom X., da so bile prodane vse nepremičnine, na katerih se nahaja kamnolom X., da je tožeča stranka toženi posredovala sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 31. 8. 2015 o vstopu kupca B. d.o.o. v pravni položaj stečajnega dolžnika, da tožeča stranka rudarske pravice več ne koristi od 6. 7. 2015 in da je dne 9. 10. 2015 podala tudi notarsko overjeno soglasje za prenos rudarske pravice na novega lastnika nepremičnin. S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za prenos rudarske pravice v skladu z določbo 51. člena ZRud-1 in bi bila tožena stranka takrat dolžna skleniti koncesijsko pogodbo s prevzemnikom rudarske pravice, zaradi česar je v skladu z določilom 57. člena ZRud-1 rudarska pravica tožeče stranke prenehala oziroma je bila tožena stranka dolžna v skladu z 59. členom ZRud-1 tožeči stranki rudarsko pravico odvzeti, ker tožeča stranka več ne izpolnjuje pogojev za pridobitev koncesije. Ne glede na to, pa je bil dne 19. 1. 2016 nad tožečo stranko uveden izreden inšpekcijski nadzor. Tožeča stranka je toženo stranko opozarjala, da ne more biti več stranka v postopku, ker ni več lastnica nepremičnin, na katerih se kamnolom nahaja in ne razpolaga več z dokumentacijo, ki jo je predala novemu kupcu, tožena stranka pa vsega tega v postopku ni upoštevala. Glede na to je bilo v zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, tožeča stranka namreč glede na določbo 343. člena ZFPPIPP ne more več biti inšpekcijski zavezanec. Drži, da ZRud-1 ne določa, da z začetkom stečajnega postopka nad zavezancem koncesija preneha, vendar pa je navedeno določbo treba razlagati tako kot glasi in sicer, da je tožena stranka dolžna prenesti koncesijo na novega upravičenca, če ta za to izpolnjuje pogoje, sicer pa tožeči stranki odvzeti rudarsko pravico, ker se ta več ne izvaja. Rudarska pravica je tako v vsakem primeru prenehala na podlagi zakona, zato tožeča stranka ne more biti zavezanec po izpodbijani odločbi.

8. Razen tega je tožeča stranka vse delavce, ki so bili zaposleni v poslovni enoti, prenesla na novega kupca in torej ni več njihov delodajalec, zato ji ne morejo biti naloženi ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, kot ji je bilo naloženo s 1. točko izreka prvostopne odločbe na podlagi določb Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih.

9. Glede v 2. točki izreka naložene zahteve tožeči stranki, da izdela elaborat klasifikacije in kategorizacije izračunanih zalog in virov tehničnega kamna dolomita na območju kamnoloma X., tožeča stranka pojasnjuje, da je bil pred začetkom prodaje v začetku leta 2014 elaborat, ki ga je izdelala tožeča stranka, še v veljavi. Po opravljeni prodaji poslovne enote, pa tožeča stranka več ne more biti stranka inšpekcijskega postopka. Glede obveznosti naložene tožeči stranki, da izpodbijano odločbo nalepi v knjigo rudarskega nadzora pa tožeča stranka pojasnjuje, da je to knjigo predala novemu kupcu, zato z njo več ne razpolaga.

10. Razen tega tožeča stranka odločbo izpodbija tudi zato, ker je ni mogoče izvršiti in je iz tega razloga nična. Ker tožeča stranka ni več lastnik nepremičnine, na kateri se nahaja kamnolom, do teh nepremičnin več ne more dostopati. Iz tega razloga tudi ne more izdelati elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov tehničnega kamna na območju kamnoloma X..

11. Odločba pa je tudi pravno neizvršljiva glede na kogentne določbe ZFPPIPP. Sredstva za izvršitev odločbe v skladu z določbo 355. člena ZFPPIPP niso rezervirana, zato tožeča stranka teh stroškov ne more kriti. V stečajnem postopku je bilo odprodano skoraj celotno premoženje stečajnega dolžnika, prednostni upniki so bili poplačani in delno upniki z izločitvenimi pravicami. Tožeča stranka tako nima sredstev. Tožeča stranka tudi ne more sama prevzemati obveznosti in razpolagati z rezervnimi sredstvi, ampak je za to potrebno soglasje stečajnega sodišča, ki pa ga glede na dejstvo, da denarna sredstva niso bila predhodno rezervirana ob prodaji poslovne celote, ne bo dobila. Pri tem rudarske pravice ni mogoče obravnavati kot nujnih poslov po 316. členu ZFPPIPP glede na to, da je bila poslovna celota odprodana, še manj pa kot obveznosti iz naslova nadaljevanja obveznosti, saj tožeča stranka dejavnosti ne opravlja več leto in pol. 12. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi, prvostopno delno odločbo odpravi in postopek ustavi oziroma podredno vrne prvostopnemu organu v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

13. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi prvostopne in drugostopne odločbe. Pri tem se sklicuje na 51. člen ZRud-1, ki določa pogoje za prenos rudarske pravice. Tožena stranka lahko sklene koncesijsko pogodbo za izkoriščanje rudarske pravice le pod pogoji ZRud-1 in to s subjektom, ki ima veljavno rudarsko pravico za izkoriščanje. Neutemeljene so navedbe tožeče stranke, da ne more biti stranka inšpekcijskega postopka zaradi prenehanja lastninske pravice na nepremičninah, na katerih se nahaja pridobivalni prostor. Lastninska pravica namreč ni pogoj za pridobitev oziroma izvrševanje rudarske pravice. Iz tega razloga so neutemeljene tudi tožbene navedbe o protipravnosti in pasivnosti tožene stranke v zvezi s prenosom rudarske pravice, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji. Glede razpolaganja z dokumentacijo, ki se nanaša na poslovanje poslovne celote in njene predaje novemu kupcu, pa tožena stranka pojasnjuje, da bi lahko tožeča stranka na njenega prevzemnika prenesla vso ustrezno dokumentacijo šele v primeru veljavnega prenosa rudarske pravice, ne pa pred tem. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da zaradi dejstva, da ni več lastnik zemljišča, na katerem se nahaja pridobivalni prostor ne more izvršiti naložene obveznosti, to je izdelave rudarskega projekta, saj je glede izvršljivosti treba upoštevati stanje v trenutku izdaje odločbe in ne v trenutku, ko sodišče presoja zadevo v upravnem sporu. Tožeča stranka pa tudi neutemeljeno prejudicira ravnanje stečajnega sodišča. 14. Tožeča stranka vztraja pri svojih navedbah tudi v vloženi pripravljalni vlogi, v kateri še posebej izpostavlja določbo 343. člena ZFPPIPP in 51. člena ZRud-1. 15. Tožba je utemeljena.

16. Pogoje za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, ne glede na to, ali so v zemlji, na njeni površini ali v vodah, pogoje za opustitev njihovega izkoriščanja ter pogoje za zagotavljanje varstva in zdravja pri izvajanju del, ki so v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter inšpekcijskim nadzor nad tem, določa ZRud-1 (prvi odstavek 1. člena tega zakona).

17. V predmetni zadevi je rudarski inšpektor Inšpektorata RS za infrastrukturo tožeči stranki kot nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje z izpodbijano delno odločbo izrekel inšpekcijski ukrep na podlagi drugega odstavka 129. člena ZRud-1, med strankama pa je sporno, ali je glede na dejanske okoliščine predmetne zadeve podana materialnopravna podlaga za izrek takšnega ukrepa. Iz dejanskih ugotovitev upravnega organa in podatkov spisa izhaja, da je bil zoper tožečo stranko dne 29. 7. 2013 uveden stečajni postopek, dne 31. 8. 2015 pa je prišlo na podlagi Kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnega in premičnega premoženja - zdravega jedra stečajnega dolžnika in sklepa stečajnega sodišča St 2658/2012 do vstopa kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika. S tem so bili izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na kupca na nepremičninah, katerih lastnik je bil stečajni dolžnik, med ostalim tudi na zemljiščih, ki so znotraj obsega pridobivalnega prostora.

18. ZFPPIPP v prvi alineji 1. točke drugega odstavka 343. člena določa, da s plačilom kupnine preidejo na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika pri podjemu, za opravljanje katerega se uporablja premoženje, ki je predmet prodajne pogodbe, tudi koncesije za opravljanje storitev ali uporabo ali izkoriščanje javnega dobra, razen če zakon za posamezno vrsto koncesije določa, da z začetkom stečajnega postopka nad koncesionarjem koncesija preneha. Glede obstoja in trajanja koncesije oziroma njenega prenosa na nov subjekt je torej treba uporabiti določbe tistega predpisa, ki ureja področje, za katerega se koncesija podeljuje. V obravnavanem primeru je to ZRud-1. 19. Pravico izvajati rudarska dela na zemljišču ureja 46. člen ZRud-1. Ta v prvem odstavku določa, da v primeru, ko kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom določen za pridobivalni prostor ali ko ni lastnik pristopnega zemljišča, lahko pridobi pravico izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču s pravnim poslom za pridobitev pravice izvajati rudarska dela na tujem zemljišču, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča. Člen 46. ZRud-1 sicer govori o kandidatu za nosilca rudarske pravice, vendar pa mora pravico do izvajanja rudarskih del na zemljišču nosilec rudarske pravice izkazovati ves čas njenega izvajanja oziroma trajanja koncesije.

20. Tožeča stranka je bila lastnica zemljišča znotraj območja pridobivalnega prostora, na katerem je izvajala rudarsko pravico. Lastninska pravica na tem zemljišču pa je bila po Kupoprodajni pogodbi za nakup nepremičnega in premičnega premoženja - zdravega jedra stečajnega dolžnika in sklepu stečajnega sodišča St 2658/2012 prenesena na kupca. Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, vpis lastninske pravice na teh zemljiščih na kupca B. d.o.o. učinkuje od 24. 9. 2015. Tožeča stranka po tem datumu na tem zemljišču nima lastninske pravice, prav tako nima nobene druge na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine pridobljene pravice za izvajanje rudarskih del. 21. Drugostopni organ v svoji odločbi navaja, da mineralna surovina v nobenem primeru ne more biti predmet prodaje in sodišče se s tem strinja, temu pa tudi tožeča stranka ne nasprotuje. Mineralna surovina tudi ni bila predmet prodaje. V obrazložitvi sklepa stečajnega sodišča št. St 2658/2012 z dne 31. 8. 2015 je izrecno navedeno, da rudarska pravica in koncesija v kamnolomu X. nista predmet nakupa oziroma prodaje, v kupoprodajni pogodbi pa je določeno, da si rudarsko pravico in koncesijsko pogodbo pridobi kupec sam. Je pa bilo predmet prodaje nepremično in premično premoženje - zdravo jedro stečajnega dolžnika - tožeče stranke, ki je bilo s tem preneseno na kupca. Dejstvo, da mineralna surovina ni bila predmet prodaje torej med strankama ni sporno, vendar pa ta okoliščina ne izkazuje utemeljenosti izdaje izpodbijane odločbe, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

22. Stečajni postopek nad tožečo stranko še ni zaključen, vendar pa je v njem že pravnomočno odločeno o tem, da na podlagi Kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnega in premičnega premoženja kupec kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vse pravne položaje iz drugega odstavka 343. člena ZFPPIPP v zvezi z opravljanjem tega podjema, na kupca pa je bila vknjižena lastninska pravica na nepremičninah, (tudi tistih) ki so v območju pridobivalnega prostora. Tožeča stranka torej ni več lastnica zemljišč znotraj pridobivalnega prostora kamnoloma X. in tudi kakšnega drugega pravnega naslova za uporabo teh zemljišč oziroma izvajanje rudarskih del na tujem zemljišču nima. Ker teh del več ne more izvajati, to pomeni, da so nastopili pogoji za ugasnitev, prenos ali odvzem rudarske pravice v skladu s takrat veljavnimi določbami ZRud-1. 23. Ugasnitev rudarske pravice za izkoriščanje je urejena v 60. členu ZRud-1. Člen 59 ZRud-1C v drugem odstavku določa, da se ugotavljanje pogojev za ugasnitev rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi 60. člena ZRud-1 za nosilce rudarske pravice za izkoriščanje, zoper katere je bil na dan uveljavitve ZRud-1C že začet stečajni postopek, dokonča po takratnih predpisih.

24. Prva alineja prvega odstavka 60. člena ZRud-1 z veljavnostjo do 27. 12. 2013, to je v času, ko je bil zoper tožečo stranko uveden stečajni postopek, za primer stečaja določa, da rudarska pravica za izkoriščanje ugasne, če je nad nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje opravljen stečaj, nobena oseba pa v enem letu po pravnomočnosti stečaja ne prevzame nepremičnin oziroma stvarnih pravic na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora z namenom izkoriščanja. Druga alineja pa določa, da rudarska pravica za izkoriščanje ugasne, tudi če nosilec rudarske pravice preneha obstajati in ni pravnega naslednika, ki bi izpolnjeval pogoje za pridobitev rudarske pravice.

25. S spremembo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 111/2013 (ZRud-1C) in veljavno od 28. 12. 2013 je bila ta določba spremenjena tako, da v primeru stečaja nad nosilcem stečajne pravice rudarska pravica ugasne, če je nad nosilcem stečajne pravice začet stečajni postopek in je izpolnjen kateri do pogojev naveden v 2. točki prvega odstavka 60. člena ZRud-1, ti pa se nanašajo na nepredložitev bančne garancije za stroške sanacije; na situacijo, ko zemljišča v lasti nosilca rudarske pravice, ki jih obsega pridobivalni prostor, niso prodana v dveh letih od začetka stečajnega postopka; na primer, če je bilo to zemljišče prodano, vendar pa rudarska pravica ni bila prenesena na kupca v roku iz tretjega odstavka 51. člena ZRud-1 (to je v roku dveh let od začetka stečajnega postopka); če nosilec rudarske pravice sicer ni lastnik zemljišč, ki jih obsega pridobivalni prostor, pa v dveh letih od začetka stečajnega postopka nobena druga oseba ni pridobila pravice izvajati rudarska dela na teh zemljiščih oziroma ali če je druga oseba sicer to pravico pridobila, vendar pa nanjo ni bila prenesena rudarska pravica v roku dveh let od začetka stečajnega postopka.

26. Ob tem se zastavi tudi vprašanje prenosa rudarske pravice za izkoriščanje. Tudi postopki za prenos rudarske pravice po 51. členu ZRud-1, ki so bili začeti do uveljavitve ZRud-1C, se končajo po takratnih predpisih (prvi odstavek 59. člena ZRud-1C).

27. 51. členu ZRud-1 z veljavnostjo do 27. 12. 2013, to je v času, ko je bil zoper tožečo stranko uveden stečajni postopek, je v četrtem odstavku določal, da se lahko v primeru, da je nad nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje opravljen stečaj po predpisih, ki urejajo stečaj, rudarska pravica za izkoriščanje prenese na tistega prevzemnika, ki je od imetnika rudarske pravice za izkoriščanje - dolžnika prevzel nepremičnine oziroma stvarne pravice na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora, ki mu omogočajo nadaljnje izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje, in izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.

28. S spremembo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 111/2013 (ZRud-1C) in veljavno od 28. 12. 2013 je bila ta določba spremenjena tako, da v tretjem odstavku 51. člena določa, da se lahko, če je nad prenosnikom rudarske pravice začet stečajni postopek, prenosnik rudarske pravice, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik preneha obstajati, ali v primeru smrti prenosnika rudarske pravice, ki je fizična oseba, rudarska pravica prenese na prevzemnika v dveh letih od začetka stečajnega postopka oziroma v enem letu od prenehanja prenosnika rudarske pravice ali pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

29. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da se tožena stranka nepravilno sklicuje na določbo 1. točke prvega odstavka sicer po 28. 12. 2013 veljavne določbe 51. člena ZRud-1C, ki kot enega od pogojev za prenos rudarske pravice določa, da zoper prenosnika rudarske pravice ne poteka predhodni postopek zaradi insolventnosti. Postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek. Predhodni postopek insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka in se v njem odloča o pogojih za začetek takega postopka. S sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti, se začne glavni postopek (49. člen ZFPPIPP). Omejitev v 1. točki prvega odstavka 51. člena od 28. 12. 2013 naprej veljavnega ZRud-1C je torej postavljena le za predhodni postopek, kako (glavni) stečajni postopek nosilca rudarske pravice vpliva na to pravico, pa je podrobneje obrazloženo zgoraj.

30. Kot vidimo iz zgoraj obrazloženega, je po 28. 12. 2013 ureditev drugačna in se presoja pogojev za ugasnitev rudarske pravice začne z začetkom stečajnega postopka in ne šele z opravljenim stečajem oziroma po prenehanju obstoja nosilca rudarske pravice. Tudi glede prenosa rudarske pravice je bil do uveljavitve ZRud-1C pogoj za prenos rudarske pravice za izkoriščanje, da je nad nosilcem rudarske pravice opravljen stečaj, in da je prevzemnik od dolžnika prevzel nepremičnine oziroma stvarne pravice znotraj pridobivalnega prostora, ki mu omogočajo izvajanje rudarske pravice in izpolnjuje zakonske pogoje za nosilca rudarske pravice.

31. Navedba opravljen stečaj sicer ob zgolj jezikovni razlagi nakazuje na to, da zakonski določbi do 27. 12. 2013 veljavnih 51. in 60. člena ZRud-1 kažeta na to, da mora biti stečajni postopek zoper prenosnika oziroma dosedanjega nosilca rudarske pravice zaključen, da lahko pride do ugasnitve rudarske pravice (tako je razlagalo to določbo tudi Upravno sodišče RS v zadevah št. III U 33/2014 in IV U 49/2014, kjer je sicer šlo po vsebini za drugačno zadevo, namreč za odločanje o vlogi za prenos rudarske pravice, ki je bila kot prepozna zavržena) oziroma njenega prenosa. Vendar je treba po presoji sodišča pri razlagi teh določb treba izhajati tudi iz sistemske in logične razlage.

32. Dejansko je namreč vprašanje prenosa lastninske pravice na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora s pravnomočno odločitvijo stečajnega sodišča, o tem da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na predmetnih nepremičninah, v stečajnem postopku zaključeno. Lastninska pravica na zemljiščih znotraj pridobivalnega prostora kamnoloma X. je bila prenesena na kupca B. d.o.o. (ta je nato, kot izhaja iz podatkov spisa in zemljiške knjige, svojo lastninsko pravico prenesel na C. d.o.o.). S tem je prišlo do prenosa lastninske pravice na zemljišču, ki je v območju pridobivalnega prostora, zato bi bilo nelogično in nesistemsko, ko prenos (ali ugasnitev) rudarske pravice zaradi še ne v celoti zaključenega stečajnega postopka ne bi bila mogoča. Ko nosilec rudarske pravice ne more več izvajati, je tako z naravovarstvenega kot ekonomskega vidika najustrezneje, da pride do prenosa rudarske pravice čimprej.

33. Ob tem je upoštevati tudi razloge za odvzem rudarske pravice za izkoriščanje, ki jih določa 59. člen ZRud-1 (glede tega prehodne in končne določbe ZRud-1C ne določajo časovnega zamika veljavnosti in torej velja od 28. 12. 2013 za vse zadeve), po katerem se rudarska pravica odvzame nosilcu, kateri ne izpolnjuje več pogojev, ki so pogoj za pridobitev rudarske pravice. Pogoj za pridobitev pa je (med ostalim tudi) lastninska pravica na zemljišču, ki je znotraj pridobivalnega prostora, oziroma druga pravica, ki omogoča izvajati rudarska dela na tujem zemljišču. 34. Vprašanje ali so v obravnavani zadevi podani pogoji za prenos, ugasnitev ali odvzem rudarske pravice, ni predmet inšpekcijskega postopka in zato tudi ne presoje v tem upravnem sporu. Iz gornje obrazložitve pa sledi za ta postopek ključna ugotovitev, da tožeča stranka ne izpolnjuje več pogojev za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v pridobivalnem prostoru kamnoloma X. in zato ne more biti inšpekcijski zavezanec. V tem inšpekcijskem postopku so bili namreč tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu izrečeni ukrepi, ki jih lahko realizira le izvajalec rudarske pravice, to pa tožeča stranka ne more več biti.

35. Ob tem je dodati, da je bila prvostopna odločba izdana dne 8. 4. 2016, ko tožeča stranka, kot je zgoraj obrazloženo, ni bila več lastnica zemljišč znotraj pridobivalnega prostora, zato na odločitev ne vpliva sicer po vsebini pravilna navedba tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je v zadevi relevanten trenutek izdaje upravne odločbe in ne trenutek, ko sodišče zadevo presoja v upravnem sporu. Tožeča stranka namreč niti v trenutku izdaje inšpekcijske odločbe ni bila več lastnica predmetnih zemljišč.

36. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v nadaljnje postopanje.

37. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

38. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).